Simbol varnega in stabilnega družinskega življenja, ki ga sedaj nekaj let nismo imeli na straneh naše revije, a nič hudega, znamka Volvo je znana po postopni evoluciji, ki jo nepozorno oko komaj opazi, a vseeno poskrbi, da njihovi modeli vseskozi ostajajo aktualni. Takšna je zadeva tudi z modelom XC60, ki je tokrat pripeljal pred vaše oči, prav v trenutko ko je z več kot 2.7 milijona prodanih primerkov postal najbolj prodajan Volvov model v zgodovini. Seveda gre za priključno hibridno izvedenko, to je danes moderno in zahtevano. Opremljen je z bencinskim motorjem, kar pa je že nek znak posebnosti, kajti družinski SUV v Sloveniji je po navadi opremljen z dizelskim agregatom. Še bolj neznačilna, ko pišemo o Volvu kot simbolu urejenega, varnega družinskega življenja in arhitektov pa je številka v prometnem dovoljenju, namreč tista pri oznaki moči. Tam, na črti, namreč piše 355kW/455 KM.
Spomnim se, kako sem pred par leti prisedel v XC60, tudi priključni hibrid, da nas je nekaj, ne tako zagretih pohodnikov, zapeljala v do startne točke. Do tistega trenutka, je bil v moji glavi XC60 le klasični mestni SUV, a ko se je pot spremenila v slabo gozdno cesto prepredeno z hudourniškimi kanali, gospa je vožnjo nadaljevala povsem neobremenjeno in brez skrbi…takrat je v moji glavi spoštovanje do teh avtomobilov naraslo. Tisti avtomobil se je kar nekaj let redno uporabljal za vožnjo preko Vršiča, ki jo je po njenih besedah zmogel z električnim dosegom…takrat se mi je to zdelo zelo impresivno za priključni hibrid. Nasploh je XC60 eden najbolj priljubljenih družinskih avtomobilov iz Volvo palete, kar je povsem razumljivo, saj ponuja odličen recept oblikovnega stila, prostora, nevtralne podobe in premijskega občutka. Ko pa vsemu temu dodamo še konjenico, kot jo v sebi nosi oznaka T8 in je bolj doma v kakšnem super-športniku kot pa družinskem avtomobilu, postane vse skupaj zelo zanimivo.
Za testni krog sem jo urezal proti Izoli, po slike na pomol in spotoma še na obisk k Milanu v Home Yacht Design. Človek se konec koncev spozna in je mojster udobja notranjih prostorov. Poleg tega je zaprisežen ljubitelj Volva, zato ima njegovo mnenje težo. Potrudil sem se in iz Ljubljane startal še preden so delovni ljudje zapolnili ceste in ker je bilo izven sezone, je obstajalo drobno upanje, da bo avtocesta solidno pretočna. T8 Recharge je oznaka motorizacije sklopa, ki nežno brni pod pokorvom motorja in jasno nakazuje, da gre za priključni hibrid. Naj povem kar takoj, za mene osebno gre za enega najboljših izvedb hibridnega sklopa. Najsi bo pri mestni vožnji ali na odprti cesti, preklopi med bencinskim in električnim sklopom so zelo blizu povsem nezaznavnim. Ob konkretnem pritisku na plin, je preklop seveda bolj opazen, a še vedno ga brez slabe vesti postavljam kot vzor ostalim znamkam. Pride pa na avtocesti proti morju do izraza pomanjkljivost, ki je ne bi pričakoval. Piš vetra. Res, da je bil testni avtomobil opremljen z veliko panoramsko streho, a je hrup vetra in ceste vseeno večji, kot sem pričakoval. To je bil zame tudi glavni razlog (seveda poleg dejstva, da je takšna zakonska omejitev), da se je moja potovalna hitrost držala v bližini 130 km/h. Pa še nekaj, ko smo na temi potovalnega udobja pri sodobnih avtomobilih. 22 colska platišča ne pripomorejo udobju (izgledu pač) avtomobila in so razlog, da v kabino pride kakšen oster udarec. Tudi pri testni XC60, opremljeni z zračnim vzmetenjem. A to je kompromis, za katerega se odločite sami. Kar se tiče ergonomije in udobja v kabini, pripomb ni. Iz Ljubljane sem štartal s polno baterijo, ki v teoriji zadostuje za okoli 70 km električnega dosega (v praksi bliže 50, a je odvisno od relacije) in je tako poraba do Izole znašala dobrih 5 litrov goriva/100 km. Ob povratku je bila baterija seveda povsem prazna in je tako potovalni računalnik kazal povprečno poraba na poti Ljubljana-Izola-Ljubljana 9 litrov (z nekaj priganjanja po stari cesti), z lahkoto pa se boste prišli tudi pod 9l/100 km. Za konjenico, ki je na voljo, zelo spodoben rezultat. A če boste gledali na XC60, kot dolgo-progaški potovalnik vas zna zmotiti majhen tank za gorivo, ki brez sodelovanja baterije pomeni doseg le tam okrog 400 km.
»Volvo zna narediti interier«, komentiran Milan, ko ogledujeva njegovo XC90 in testno XC60, »nimam pripomb na kvaliteto. Razen tegale«, pokaže na švedsko zastavico, všito na sedež. »Detajl, ki so ga nastavili, da pritegne pozornost, da ga pogledaš, nato pa ga naredijo »le« na 90 procentov. Poglej, kako jo potegnilo notri«, komentira pol milimetra zamaknjeno zastavico. Tako je to, ko se profesionalno oko loti ocenjevanja. A v splošnem je Milan, kot dolgoletni lastnik Volva (prva generacija XC90 in sedaj predzadnja) zelo zadovoljen in pravi, da je Volvu uspelo zadržati tisti pristni…Volvo občutek, tudi v XC60.
Iz Izole domov, je šlo kot se spodobi, po stari cesti. A ta avtomobil tudi v najbolj športni nastavitvi še vedno deluje umirjeno. Ne vem zakaj, a v glavi mi je odzvanjal tisti slaven rek znamke Rolls Royce: »Koliko je moči? Dovolj.« Vedno dovolj, vedno brez drame. Nobenega butanja menjalnika, nobenega tuljenja motorja v obratih…želite hitreje gospod? Izvolite. Nikakor pa te XC60 ne vabi k hitri vožnji, tudi nagib v hitrih zavojih je opazen. To umirjenost mu štejem v dobro, ker pomeni tudi umirjenost voznikovega duha. K čemur pripomore tudi plejada varnostnih sistemov, po katerih Volvo slovi. A umetna pamet ima kljub temu včasih konflikt z realnostjo. Avto si zapomni nastavitve asistenčnih sistemov, kar je iz uporabniškega vidika odlično, saj ni potrebno pi vsakem zagonu znova brskati po menijih. A glej ga zlomka, kljub izklopljenemu Lane assist, je volan med ovinki na trenutke sam popravljal smer vožnje, kar je vzbudilo nelagodne občutke. Prav tako se mi je zgodilo, da je na zaključku del na cesti, ko enosmerna cesta preide nazaj v dvopasovno in nasproti stojijo avtomobili pri rdečem semaforju (saj veste, da so taki zaključki po navadi narejeni na krajših razdaljah), avtomobil sam zaviral »v sili«, saj je želel preprečiti kar je mislil da bo čelni trk. Neugodna situacija, ker vozniki zadaj tega ne pričakujejo in če ni varnostne razdalje…
V splošnem me je XC60 T8 Recharge kot družinski avtomobil, s katerim bi preživljal svoj vsakdan, navdušil. Osvežujoče naravno je, ker ne poskuša biti nekaj, kar ni, ampak najljubšemu družinskemu receptu, le doda tisto pikantno sestavino, ki ga povzdigne na povsem drug nivo. Tudi cenovno. A mislite na to tako….če ga vzamete v izvedbi Ultimate Dark, torej povsem črnega, boste vozili najbolj kul Volva, kar jih obstaja.
