Tekst/foto: Peter Lenarcic
»Kaku tu leti!!!« je odmevalo po kočevskih gozdovih in strašilo medvede. Znašel sem se za krmilom kolesa na stezicah v Bike Parku Kočevje in z njim doživljal gravitacijske pospeške ter iskal oprijem v zbiti zemlji. David in Gal, domača kolesarska navdušenca sta mi bila vodnika in na koncu tudi tista, ki sta pokazala kaj kolesa in človek dejansko zmorejo potem, ko sem sam že davno dosegel tisto, kar sem smatral za fizikalno mejo. Človek, ki ni navajen vidi kolo in vidi ogromne skale in si misli, kako? Na isti način človek pogleda XC60 z oznako T8, pogleda zmogljivosti in se vpraša, kako?
Saj ne govorim o novi zadeve, priključno hibridni pogonski sklop T8 je namreč z nami že kar nekaj let in je dobro znan. Tudi oblika XC60 je dodobra zacementirana v naših glavah in tudi tu ni pričakovati šokov, nov letnik najbolj izrazito izdaja nova prednja maska in nova platišča. Kljub temu avto izgleda svež, nov in premijski, ter je v bordo rdeči barvi privabil marsikateri pogled. Bež notranjost pa se z njo odlično ujema in dodaja občutek elegance. Pojem varnega družinskega in poslovnega avta torej, kar se obenem sliši tudi kot izbira vanilijevega sladoleda. Dolgočasno varna izbira.
Popularnost kolesarskih parkov in kolesarjenja nasploh je v zadnjih leti v skokovitem porastu, govorimo o svetovnem merilu. Doseganje neverjetnih hitrosti s cestnimi specialkami ali, na drugi strani, uživanje na gozdnih stezah, kamnih in koreninah nas privabljajo, da se odklopimo od sveta, uživamo v prvinskih občutkih in da, tudi občudujemo tehniko, ki nam to omogoča. Kolesarstvo je šport, ki se ga lahko lotimo vsak posebej ali cela družina skupaj, ne glede na teren. Lahko bi rekli hibridni šport. Ker zakaj bi se človek omejeval, če želi v življenju užiti čim več.
Tudi sam sledim tej filozofiji, po kateri sem se tisti dan znašel v Kočevju. Z Davidom in Galom se nekoliko poznamo in ko je ob pivoljubnem moževanju beseda nanesla na avtombile in sem jima omenil, da na test prihaja XC 60, sta se oba zagrela. Oba sta družinska očeta, oba navdušena gorska kolesarja….in oba tudi ljubitelja Volva. Eden ga ima, drugega je želja po premagovanju hujših brezpotij trenutno odpeljala stran od znamke, a imajo v družini prav tako XC60. Tako ni bilo daleč do trenutka, ko sta me povabila, ali pa sem se morda povabil sam, v njihov kolesarski park, eno uspešnejših zgodb te sfere pri nas.
Cesta proti Kočevju je sicer zdaj vedno bolj onesnažena z radarji, uvozi in počasnimi vozili…a če ima človek malo sreče in je v avtu sam, lahko še vedno preveri, kaj pomeni 450 KM in dobro zračno vzmetenje. Vedno znova me preseneti, kako civiliziran je XC60 kljub huronski moči. Ko se voziš uglajeno, daje gosposki občutek tihe dnevne sobe brez stresa, ko pa spustiš »živali na pašo«…..ostane občutek isti, le panorama se hitreje menja, ovinki pa prihajajo in odhajajo precej hitreje.
Čeprav je moč tista, ki naredi prvi vtis, kot na kolesu hitrost po klancu navzdol, gre pravo občudovanje tako na kolesu kot na XC60, vzmetenju in njegovi zmožnosti premagovanja preprek. Ker je cesta, bodimo pošteni, že precej utrujena sem bil včasih res presenečen, s kako lepo pobira udarne jame, kljub pnevmatikam z nizkim profilom. Podvozje ni športno in nagibanje šasije je prisotno, a nadzorovano in zato nemoteče.
Pravo presenečenje sem doživel v kolesarskem parku, ker smo XC60 uporabili tudi kot vlečnega konja. Zračno vzmetenje poskrbi za zelo konkretno oddaljenost od tal, električni del pa za dizelski navor, s katerim so cestne pnevmatike iskale oprijem na travnati in blatni površini, tudi pri največjih naklonih zdrsavanja koles praktično ni bilo. Mehko in natančno doziranje moči pa je smukanje med koreninami, nakloni in drevesi delalo brezstresno in mi kot vozniku stalno dajalo občutek samozavesti, da bo šlo brez problema.
Dneva seveda nismo mogli zaključiti brez da bi se za volan usedla tudi mojstra kolesa. Njun odziv in navdušenje sta me malo presenetila in sploh Davidov komentar, kot voznika V60, da je XC60 veliko bolj direkten in se med cestnimi krivuljami lepše vozi, kot njegov karavan, veselje pa je skoraj primerljivo z občutki med hitro odpeljanimi »bandami« v parku.
A za razliko od gorskih koles XC60 ne izgleda prav nič agresivno in svoje sposobnosti pazljivo skriva. Ni poudarjenih bokov ali vstopnikov za zrak, ni izpušnih cevi, ni difuzorjev. Le elegantna, rezervirana pojava, ki ne privablja nevoščljivih pogledov ali sabotira poslovnih sestankov. Preprosto kaže na dober okus lastnika in njegov občutek za nevsiljivo estetiko. In četudi T8 pod elegantno obleko zakriva potetovirano in natrenirano telo, ta ostaja stvar zasebnosti.
