Rdeča nit knjige so projekti »Viške trilogije« v Ljubljani, ki vključuje soseske Brdo (od Zelenega gaja do Novega Brda), Dolgi most in pilotni projekt SSRS Soseska za mlade Gerbičeva, pa tudi mariborska soseska pod Pekrsko gorco kot druga nova največja soseska. Skupaj gre za kar 1.900 stanovanjskih enot.
»Ideja za zeleno knjigo je nastala ob odprtju soseske Dolgi most, ki je bil zelo zahteven projekt. Na srečo smo našli kompromis in takrat sem prvič naletel na izraz »Viška trilogija«. Ideja se je razvijala naprej in pred nami je danes knjiga Živim v lepi in sodobni soseski«, je ozadje nastanka knjige pojasnil mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS. Publikacija izhaja iz soseske Brdo kot temelja, ki je z več kot 1.300 stanovanji daleč največji stanovanjski projekt v samostojni Sloveniji. Z »Viško trilogijo« skupaj tvori 1.500 stanovanjskih enot. »V pripravi je še 1.800 stanovanj, od tega se v Kopru že vseljujejo v sosesko Nova dolinska s 160 stanovanji, novomeški projekt s 170 stanovanji že ima uporabno dovoljenje. Začeli smo s projektom Partizan na Jesenicah s 44 stanovanji, še ta mesec bomo začeli z gradnjo 38 stanovanj v Lendavi in 80 stanovanj v Lukovici,« je povedal Remec. Do konca naslednjega leta sklad po besedah Remca čakajo trije večji projekti, ki so v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja, in sicer kranjska soseska Ob Savi z 270 stanovanji, Ljubljana Glince s 400 stanovanji in še v prihodnosti največji projekt v Mariboru na Pobrežju s 450 stanovanji.
Ob tem se je direktor SSRS Črtomir Remec navezal tudi na dunajski model kot primer dobre prakse in prikazal, kako bi ga lahko uporabili v Sloveniji. Bistvo dunajskega modela so dostopna zemljišča, kjer mesto Dunaj načrtno ustvarja zalogo zemljišč in jih prodaja za subvencionirano stanovanjsko gradnjo po izredno nizki ceni, nekajkrat nižji od tržne. Hkrati mesto Dunaj zagotavlja dolgoročno ugodno financiranje, kar je po besedah Remca nemogoče pričakovati pri nas. »Že Avstrija ima dvakrat višji BDP od slovenskega, Dunaj pa trikrat višjega. Nismo tako bogati, da bi si to lahko privoščili na mestnem nivoju. Vendar pa ima Ljubljana v zemljiški politiki vse pogoje, saj ima zelo aktualna zemljišča v Bizoviku, na Barju in v Stanežičah. To so lahko bodoče soseske, kjer lahko mesto Ljubljana po dunajskem modelu da začetni zagon gradnje. Prav tako od Ljubljane ne moremo pričakovati kreditov, saj je lepa, ni pa bogata. Na tem mestu bi morala pristopiti država, ki pa je obljubila sistemsko financiranje in ugodne kredite. Zato zdaj vsi čakamo sprejetje sistemskega zakona, da bomo lahko v tem mandatu začeli z gradnjo 5.000 novih javnih najemnih stanovanj. Skratka, iz dunajskega modela lahko nekaj naredita mesto in država. Verjamem, da je dovolj investitorjev, ki bi te projekte izvedli,« je prepričan Remec. Ob tem je poudaril, da na tak način Dunaj vsako leto zgradi 6.000 dostopnih stanovanj. »Načrtujemo pisanje rumene knjige z vsemi projekti SSRS, od države pa pričakujemo modro knjigo z nacionalnim stanovanjskim programom 2025-2035, ki bo z zagotovljenimi sistemskimi viri financiranja omogočil gradnjo dodatnih 20.000 stanovanj. To je možno, če bomo letos 100 milijonov evrov od države, 100 milijonov kreditov in 100 milijonov lastne udeležbe, kar pomeni 3 milijarde evrov v 10 letih,« dodaja Remec.
V publikaciji najdete tlorise, odzive upravnikov in stanovalcev ter številna uporabna znanja
»Knjiga je korak naprej, da pokažemo, kako pomembno je živeti v kakovostno zasnovani stanovanjski soseski in v kakovostno zasnovanih stanovanjih,« je povedala soavtorica Špela Kuhar. V publikacijo, ki je napisana tudi v angleščini, sta avtorici vključili 6 strokovnih besedil, 68 profesionalnih arhitekturnih fotografij, 10 arhitekturnih opisov sosesk in 33 načrtov. Knjiga je nastala tudi na podlagi pogovorov s stanovalci, arhitekti in naročnikom. Uporabna spoznanja so zapisana v treh sklopih, in sicer se prvi sklop ukvarja z načrtovanjem sosesk, drug iz načrtovanjem (najemnih) stanovanj, tretji pa z racionalizacijo gradnje javnih stanovanj. »Menimo, da nam je z veliko razgretih razprav in iskanja kompromisov, kateri bi bili v številnih drugih panogah nerazumljivi, uspelo nekaj, kar bo sicer pokazal šele čas, in sicer ustvariti dom, dosegljiv dom,« je sklenila soavtorica Maja Ivanič.
Stanovanjski sklad RS je investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj in sofinancira gradnje v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki. Obenem je tudi kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj na območju celotne Slovenije. Skrbijo za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva.