Revolucija umetne inteligence postaja ena največjih infrastrukturnih zgodb tega desetletja.
Razvoj umetne inteligence pospešuje eno največjih tehnoloških in infrastrukturnih preobrazb zadnjih desetletij. V ospredju so zmogljivejši čipi, novi modeli in vse večje računalniške zmogljivosti. V ozadju pa raste fizična infrastruktura, brez katere umetna inteligenca ne more delovati. Podatkovni centri potrebujejo ogromne količine električne energije, elektronskih komponent in materialov, med katerimi ima zaradi svojih izjemnih prevodnih lastnosti vse pomembnejšo vlogo tudi srebro.
Vzporedno z razvojem programske opreme po svetu pospešeno vlaga v fizično infrastrukturo, kot so zmogljivi podatkovni centri z desettisoči procesorjev, pomnilniškimi sistemi, omrežno opremo ter sistemi za napajanje in hlajenje. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da se bo svetovna poraba električne energije podatkovnih centrov z okoli 485 TWh leta 2025 do leta 2030 približno podvojila.
Brez plemenitih kovin ni umetne inteligence
Vsak nov podatkovni center zahteva velike količine jekla, bakra, aluminija in drugih materialov. Med kovinami, katerih pomen močno presega njihovo razmeroma majhno količino, je tudi srebro.
Razlog je predvsem fizikalne narave. Srebro ima med vsemi kovinami najvišjo električno prevodnost in zelo dobro prevaja toploto. Zaradi tega se uporablja v elektroniki, kontaktih, stikalih, vezjih in številnih drugih komponentah, kjer sta zanesljiv prenos električne energije in obvladovanje visokih obremenitev ključnega pomena.
Po nekaterih ocenah popolnoma opremljen podatkovni center za umetno inteligenco z močjo 1 GW potrebuje od 7 do 12 ton srebra oziroma okoli 385.000 trojskih unč.
Razvoj umetne inteligence lahko zato vpliva na povpraševanje po srebru na dveh ravneh: neposredno prek elektronske in električne opreme podatkovnih centrov ter posredno prek nove energetske infrastrukture, potrebne za njihovo napajanje.
Dejstvo je, da je programsko opremo oziroma software močno razviti in razširiti v nekaj mesecih, rudarske zmogljivosti pa se razvijajo več let. Poleg tega velik del svetovne proizvodnje srebra nastane kot stranski proizvod pri pridobivanju drugih kovin, zato se ponudba na povečano povpraševanje ne more vedno odzvati hitro.
To še ne pomeni, da bo samo umetna inteligenca določala prihodnjo ceno srebra, kaže pa, da postaja industrijska stran trga vse pomembnejša.
»Posebnost srebra je njegova dvojna narava. Na eni strani je industrijska surovina, ki jo potrebujejo energetika, avtomobilska industrija, fotovoltaika in vse bolj tudi infrastruktura umetne inteligence. Na drugi strani že stoletja ohranja vlogo plemenite kovine in naložbenega sredstva.Za vlagatelje je prav ta dvojnost pomembna. Povečevanje industrijske uporabe pomeni, da povpraševanje po srebru ni odvisno zgolj od razpoloženja na finančnih trgih. Hkrati pa naložbeno srebro ostaja ena od možnosti za vlagatelje, ki želijo del premoženja izpostaviti plemenitim kovinam,« poudarja Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum Slovenija
