Tudi če pripadate mlajši generaciji, imate ob besedi hipi brez dvoma v glavi podobo Volkswagnovega kombija, porisanega z rožicami in po možnosti opremljenega s kakšnim surfom. Volkswagnu klobuk dol, da je uspel tako dobro povzeti in v moderno obliko prenesti ta simbol brezskrbnega, veselega življenja. Kamorkoli greste, ta avto privlači pozornost najboljše vrste, to je tiste z nasmeški. Naj se ne sliši kot kritika, a ID Buzz me je močno spominjal na enega najbolj zabavnih avtomobilov, ki to sploh ni, kar sem jih imel priliko voziti v zadnjem letu. Citroenov mali Ami, je bil avto v katerem sem se daleč največ smejal in če je to najstnik, potem je ID Buzz odrasel poslovnež, ki je uspel ohraniti veselje do življenja.
Testni je bil sicer obarvan v dolgočasno sivo, kakšna bolj živa barva bi se njegovi duši bolj prilegala, prav tako bi si več barve želel tudi v notranjosti. Jo pa zato popestrijo številni pozorni detajli, ki razveselijo srce. Recimo smeški, vgravirani v plastične obloge, pa oznake za »Play« in »Stop« na stopalkah….ID Buzz iz voznikovega sedeža deluje povsem kot enoprostorec, s pokončnim vetrobranskim steklom pomaknjenim daaaaleč pred voznika. To poleg zunanjega izgleda, kabini daje občutek izjemne prostornosti in zračnosti. Ko to združimo s tišino električnega pogona lahko mirne duše uporabim besedno zvezo »občutek sproščenega udobja«.
Z ID Buzzom sem se odpeljal v Ajdovščino, kjer me je čakala udeležba na UTVV Vipava Valley. Dolgotrajna tekma, ki bo zahtevala veliko energije in pazljivega razporejanja moči. Tako kot pri vožnji z ID Buzzom, kajti tako avtomobil kot jaz sva imela isti problem. Premajhno zalogo energije. Jaz zaradi lenobe, ID Buzz zaradi odločitve inženirjev oziroma bolj verjetno, nižanja cene vozila. 77 kWh je namreč velika, kar je za velik in težak avtomobil, katerega namen je biti družinsko uporaben avtomobil, relativno malo. Sploh ker ima ID Buzz, po mojih izkušnjah iz slovenske premiere, dokaj veliko porabo, ki se je takrat v zimskem času bližala 30 kW na 100 km.
Tako sem se poti iz Ljubljane do Ajdovščine lotil previdno, ker sem pričakoval gnečo zaradi tujih obiskovalcev, sem namreč moral računati na to, da tam avtomobila ne bom mogel polniti in je bilo torej zaželjeno, da bi ostalo baterije še za pot nazaj plus dodatnih 50 km, ker pač pri sebi doma nimam možnosti polnjenja. Hitrost sem torej držal na zmernih 110-120 km/h. ID Buzz je pri hitrostih do 130 km/h tih avtomobil z dobro vetrno zaščito in izolacijo hrupa s ceste. Vzmetenje je sicer trše nastavljeno, kot smo pri VW-jevih izdelkih navajeni, a ni neudobno. Iz Ljubljane do Ajdovščine sem s takšno vožnjo porabil približno 35% baterije. »Not great, not terrible«, kot je rekel mož v znani nanizanki. Avto sparkiran v senco pod drevo, potem pa manjši šok.
Ker je dirka, ki me je čakala, dolga, sem imel plan prespati v kampu oziroma na parkirišču. Konec koncev, ena izmed lepot kombija oziroma enoprostorca je prostor, kjer lahko človek z dodatkom podloge tudi udobno prespi. A ker nisem opravil domače naloge, sem šele tam, na parkirišču, ugotovil, da se zadnja klop niti ne podre, niti odstrani? Pri avtomobilu, katerega predhodnik je bil simbol svobodnega življenja v kombiju, tega res nisem pričakoval.
Časa za razmišljanje ni bilo, treba je bilo na start. Čeprav se je izkazalo, da je imel ID Buzz dovolj baterije za ta moj vikend »izziv«, je jaz nisem imel, zato sem ga končal predčasno. Svoje porabe sicer ne vem, a avtomobil je na avtocesti trošil pri mojem režimu vožnje približno 25 kW/100 km. Ker sem nad spanjem v avtu obupal, na voljo pa sem imel dnevno svetlobo in čas, sem se odpravil domov po regionalnih cestah.
Tam seveda nizko težišče baterij in trše vzmetenje izplačujeta dividende, saj ima voznik občutek da vozi gokart. Tako se lahko v ovinke z ID Buzzom zapodimo precej divje, a je treba paziti, da zaradi teže vozila nimamo prevelikih vstopnih hitrosti in raje izkoriščamo navor električnega motorja in izstopih. Če boste vozili zmerno, brez divjih pospeševanj in s hitrostmi do 100 km/h, bo poraba padla na 20-23 kW na 100 km, kar pomeni, da vsakodnevno ne bo skrbi s polnjenjem in dosegom. V vsakdanjem življenju zmoti še široka vstopna stopnica, ki je vsaj meni oteževala vstop v vozilo, glasni brisalci, ter manjko vzvratne kamere in pa toplotne črpalke, stvari ki bi jih pri tej ceni pričakovali.
Mnogo je stvari, ki jih lahko ID Buzz-u očitamo, a zdi se, da s svojo prikupnostjo, očarljivostjo in lahkotnostjo, s katero se usidra v srce, mirno pluje čez vse. Če ga boste imeli, ga boste zagotovo vzljubili in mu odpustili pomanjkljivosti, kot jih odpuščamo malim otrokom. Sedaj je a voljo tudi v športni GTX verziji, podaljšani verziji in pa s pogonom na vsa štiri kolesa. Le baterijski paket ostaja isti…
