Testna Škoda Enyaq RS je prišla v navtični modri, četudi sem sam pri sebi pričakoval barvo limete, ki je za ta model postala že skoraj simbolična. Zgodba in slike, vnaprej pripravljena v moji domišljiji, ki so vključevale rezine limete, mojito in kakšno brhko mladenko…za ta test tako ni prišla v poštev. Se bo treba zadovoljiti z lokalnim potokom in ovinki. Še dobro torej, da je bil testni avto bogato opremljen, začenši s kristalno, osvetljeno prednjo masko. Kar je sprva izgledalo kičasto, je postalo vsakdanje sprejeto in zaželjeno pri vseh premijskih znamkah vozil. Na Enyaqu izapde, tako mislim, precej posrečeno, saj poleg prezence predstavlja tudi lepo nasprotju mišičasto nabitim linijam avtomobila, kot edini krhki (na izgled) element na zunanjosti vozila. Enyq RS res deluje konkreten avtomobil, občutek, ki ga potrdi odpiranje vrat. Ta delujejo masivno, zahtevajo odločno ravnanje in se zapirajo z zvokom vrat bančnega sefa. Lahko rečem, da je Enyaq avtomobil, narejen za krepke ljudi.
Kljub temu, da nosi športno oznako RS, je položaj sedenja visok, rekel bi, da sediš »na« avtomobilu. Konkreten a majhen volan, tudi on tršega značaja, manjši zaslon pred voznikom in ogromen centralni zaslon, predstavljajo vozniško okolje. Tu sem pogrešal projiciranje podatkov na vetrobransko steklo (»head-up«), ki bi ga v tem tipu vozila in pri tej ceni pričakoval. Sicer je okolje na moč prijetno z razgibanimi linijami armaturne plošče, detajliranimi zvočniki v vratih in prijetno ambientalno osvetlitev. Športno školjkasti sedeži z všitimi oznakami RS na vzglavnikih dopolnjujejo športni ambient avtomobila. Prtljažni prostor je velik, 570l in naš Tomos se je v njem počutil nadvse udobno, poleg tega je tu še konkretno globoko dvojno dno, kjer bo dovolj prostora navkljub potrebnemu kablovju.
Oznaka RS seveda pomeni, da gre za najbolj nabrit model Enyaqa, električna motorja tu dajeta od sebe 299 KM. Kar glede na težo 2 ton in pol ter električne avtomobile, ki smo jih danes že navajeni, ni veliko. A vseeno poskrbi za dovolj korektno brco v hrbet na pospeševanju. In kot smo navajeni, je tudi lega dobra za tako veliko zadevo, z dobro nastavljenim podvozjem, tako da je jemanje ovinkov lahko precej dinamično, podvozje pa voznika in potnikov ne bo neprijetno presenetilo. Se pa opazi teža, zato je treba biti s hitrostjo precej previden, kajt hitro pride do podkrmarjenja. Kakor od Škode dandanes pričakujemo, gre za nenaporen avtomobil. V poplavi velikih zaslonov, nekoliko preseneti majhen zaslon pred voznikom. Dandanes se to redko (praktično nikoli) reče, a je morda celo premajhen, sploh če vaše oči niso več to kar so bile. Tudi zato je bil manjko projiciranja na steklo še bolj očiten.
Velikost baterije znaša 77 kW, računalnik pa je dolgoročno porabo ustalil pri 22 kWh/100 km, kar z nekaj rezerve pomeni udobnih 350 km dometa (379km po računalniku). Dovolj, da pri dnevni uporabi ne boste nervozni. Sploh, ker je kljub oznaki RS bolj nagnjen k hitremu križarjenju, ne pa vožnji na nož. Konec koncev gre za zelo težak avtomobil. Vozniški sedeži so odlični, lepi , udobni in z vrhunskim oprijemom. Nasploh se potniki v Enyaq-u RS iV počutijo odlično, tudi na zadnjih sedežih prostora ne manjka. Ogromna panoramska streha je na srečo serijska, ker kabino popolnoma »odpre« in povsem spremeni dojemanje prostora.
Škoda Enyaq Coupe RS iV je najmočnejši in najdražji model v ponudbi tega proizvajalca. Testno vozilo je nosilo ceno 73.758,92€, cenik pa se začne pri dobrih 65 tisočakih, pri čemer topolotna črpalka ni vključena v serijski opremi. Če naj bom povsem pošten, bo pozorno oko na določenih detajlih lahko zaznalo, da ne gre za premijsko vozilo, a splošen občutek v avtomobilu je vsekakor soliden, tako da vas Enyaq Coupe RS iV ne bo razočaral, a le dokler tu ne pričakujete ostro nabritega športnega terenca. Za to izkušnjo se bo treba obrniti drugam.
