Ko je Renault predstavil svojega novega križanca, je ta takoj pritegnil mojo pozornost. V oči padajoča oblika, ki od daleč oznanjuje da gre za Renault a obenem očem prikupna in resna. Takoj je bilo videti, da bo Austral prodajna uspešnica, tudi glede na odzive novinarjev, ki so ga prvi dobili v roke. V Valu smo se nanj malo načakali, a je letos spomladi končno prišel v našo floto.
Gre za hibridno različico, z zelo zelo dolgim imenom, pomembni oznaki v njem sta »Alpina« in 200. Alpina kot oznaka najvišje ravni opreme in 200 kot oznaka sistemske moči, kar 154 kW je sposoben dati od sebe ta pogonski sklop. Pod pokrovom se skriva 1,2 litrski trivaljni bencinski motor v spregi z elektro motorjem in zagonskim altenatorjem, kar podpira majhna 1,7kW velika baterija. Dovolj velika, da je vsako speljevanje »električno«, a same vožnje na elektriko praktično ne omogoča. Tak sistem največ prednosti nudi na mestnih vožnjah, kjer se bo prihranek pri porabi goriva tudi najbolj poznal. Dizelskega motorja v ponudbi ni, prav tako ne priključnega hibrida, lahko pa izberete klasični bencinski motor z ročnim ali avtomatskim CVT menjalnikom, če vam hibrid ni po godu. Testni avto nam je v mešanem ciklu porabil med 6 in 7 litri goriva na prevoženih 100 km.
Ta avtomobil je za Renault v mnogočem prelomnica, poleg tega da gre za povsem nov model, obenem z njim izginja oznaka RS, ki je do sedaj označevala športno usmerjenost Renaultovih modelov, namesto nje prihaja oznaka Alpine. Ta sedaj označuje najvišjo raven opreme z športnim pridihom. Sem spadajo uporaba alkantare, imitacije karbona, dodatki na zunanjem izgledu in podobno. Pa Austral kljub temu noče biti športen avtomobil, najbolj zadovoljen je ob nežnem, relacijskem križarjenju. Ko želite od njega več, hibridni sklop reagira prepočasi in manjko navora v 1.2 litrih prostornine pride do izraza z veliko hrupa a malo dogajanja. Avtomobil se na pomike volana odziva hitro tako pri počasni kot pri hitri vožnji, svoje tu doda 4CONTROL – zavijanje tudi z zadnjim kolesnim parom, ki avtu doda tisto bistveno in za katerega menim, da je pri Australu obvezna dodatna oprema (skratka, doplačajte ga v vsakem primeru). V primeru črne notranjosti, kot smo jo imeli na testnem vozilu, pride prav tudi panoramska streha, ki notranjost naredi prostornejšo. Saj ne, da prostora manjka, avto deluje nadvse prostoren, tako za voznika, kot tudi za potnike. Prtljažnik z 430 litri prostornine je pričakovan v tem razredu, pomična zadnja klop pa mu doda 70 litrov uporabnega prostora, kar bo vsekakor prišlo prav na družinskih popotovanjih.
Voznikovo okolje je arhitekturno zanimivo in razgibano, usmerjeno k vozniku. Fizični gumbi so, kljub velikim zaslonom, ki dominirajo na armaturni plošči. Ročica menjalnika je prestavljena ob volan, kjer pri Renault-ju postaja že kar malo »gužva«, z vsemi komandnimi ročicami. »Komandna ročica plina« je prva asociacija navtika, ko ugleda ročico predala na sredinski konzoli. Njena funkcija je le prestavljanje police naprej-nazaj, izvrstno pa služi tudi kot počivalo za roko, najsi bo med tapkanjem po ekranu ali kar tako. Operacijski sistem deluje dovolj hitro in tekoče z lepimi grafikami, tako da tu zamer ni, te se najdejo le pri kvaliteti določenih plastičnih delov, ko istočasno pogledamo na cenik. Cene hibridnega Australa se namreč začnejo pri 34.400€ za šibkejšo (116kW) različico oziroma 41.400€ za 147kW verzijo. Z dodatno opremo se je testni Austral tako približal 50 tisočakom (48.170€). Če pa pogledamo na sedaj običajno, blago hibridno različico se cene začnejo pod 30 tisočaki (27.900€), kar pomeni da lahko za sprejemljivo ceno vozimo spodobno opremljenega Australa, z dovolj dodatne opreme, ki ga naredi odličnega v vsakdanji uporabi. Renault Austral v tem primeru zagotovo ne bo razočaral svojega kupca.
