Tekst: Peter Lenarčič
Foto: Jure Lenarčič
Toyota se namreč, za razliko od 97% ostalih proizvajalcev drži starega terenskega recepta in Landcruiserja tudi v letu 2025 drži na karoseriji in ločeni šasiji, ki sta za teren najlepša kombinacija, a za na cesto, izziv. Izziv, ki ga je Toyota dobro osvojila, kot se izkaže zelo hitro. Ta, grob izklesani, velikan se namreč na ovinkasti cesti s stabilnimi »nogami«, ker se v ovinkih pelje tako lepo, kot mu nikoli ne bi pripisali. Res nadzorovano, seveda z nagibom, tako, da vožnja po ovinkastih cestah ni muka, temveč veselje. Če bi moral izpostaviti, eno stvar, ki na Landcruiserju sije in izstopa in navdušuje, je to brez dvoma podvozje z vzmetenjem. Inženirji, ki so delali na njem si vsi po vrsti, z vključno čistilko, zaslužijo konkretno nagrado. Toyota Landcruiser je tako odličen cestni potovalnik, ki vas bo razvajal z udobjem…vsaj tja, do hitrosti 130km/h, ko na avtocesti začenja motiti hrup vetra.
Toyota se je preizkušene in zanesljive opcije držala tudi pri motorizaciji, vsaj na našem trgu. Pod pokrovom ropota stari znanec, 2.8 litrski dizelski motor s 4 cilindri. Je klasični dizel, kar v današnjem občutljivem svetu lahko deluje glasno in robato, zagotovo pa podhranjeno. Prvi dve lastnosti štejem Landcruiserju v dobro. Ker se mu preprosto poda, ker ne sme biti vse polikano, ker prispeva k vozniškemu in tudi lastniškemu užitku. Daje karakter. Drugo, torej moč, s tem je pa tako. Pogrešal sem občutek navora in moči, ki bi ga takšen avtomobil moral imeti in vzbujati. Menjalnik je 8-stopenjski in prestavljanja gor/dol, je posledično veliko. Pa sploh ni problem v hitrosti, ker je v takšnem avtomobilu ne pričakuješ in je torej v nekem tretjem planu, nepomembna. Gre le za ta občutek »tovornjakarskega« navora, da avto vleče iz vsakih vrtljajev brez pritoževanja in da lahko prepreke premaguješ skoraj da v prostem teku, ki nekako zmanjka. Tudi poraba je precej visoka, vozil sem z 10-11l na 100 km, pri čemer je glede na filozofijo avtomobila škoda, da vanj niso vgradili 100 litrskega tanka za gorivo (kapaciteta je 80l).
V vsakdanjem življenju, se je Landcruiser pokazal kot precej naporen avtomobil. Predvsem zaradi nagnjenosti k opozarjanju na nevarnosti…beri stalnemu piskanju asistenc in »pomagal«. Česar smo sicer pri japoncih navajeni, ampak vseeno kontrast pride zaradi pričakovanj in izgleda Landcruiserja še bolj do izraza. Sicer mu, kar se tiče lahkotnosti vožnje, praktičnosti in udobju nimam kaj reči, le kvaliteta materialov v kabini bi lahko bila boljša. Pa moja pričakovanja niso bila velika, delovno okolje, neobčutljivo in vzdržljivo. Žal pa plastika v večini primerov deluje precej ceneno, o prtljažnem roloju raje ne bi izgubljal besed in že na testnem vozilu, je bilo na notranji opremi opaziti kar nekaj sledov uporabe. V splošnem notranjost ne deluje tako vzdržljiva, kot bi pripisal imenu Landcruiser, a upam, da se motim. Armaturna plošča in centralni zaslon sta velika in pregledna, pa tudi fizičnih gumbov je dovolj in so dovolj robustni. Čez oblikovanje kabine, nimam nikakršnih pripomb, če ste človek terenskih vozil, vam bo všeč. Opomba, pri nočni vožnji se sredinski zaslon ni avtomatsko zatemnil in je bil moteče svetal, pri čemer ne pomaga, da je grafično ozadje bela barva.
V zavetju notranjskih gozdov, na makadamih in gozdnih poteh, odkrijem drugo plat Landcruiserja, oziroma njegov prvi obraz. Če sem na cesti hvalil vzmetenje, lahko za njegovo delovanje izven utrjenih poti, to hvalo dvignem še dva nivoja višje. Tudi po njegovi zaslugi voznik obdrži občutek in samozavest, da gre lahko povsod in ga noben ovinek ne bo pripeljal v težave. In to daje občutek svobode, vam povem. Podrobno o terenskih zmogljivostih »Landcrusierce«, boste morali poiskati v globinah spleta, ker se jaz z njim nisem loteval resnega terena. Znam pa ceniti, da lahko v »civilni«, torej povsem serijski izvedbi po službi brez da bi sploh razmišljal zavijem s ceste v mir in tišino gozda in med drevesi najdem svoj kotiček miru.
Toyota Landcruiser mi je ob vračilu pustila mešane občutke. Navdušenje nad voznimi sposobnostmi tako na cesti kot izven nje, se meša z razočaranjem nad vprašljivo kvaliteto izdelave, še posebej ko v obzir vzamemo ceno. A ker so Toyote Landcruiser znane po majhni in počasni izgubi vrednosti, morda cena niti ni tako vprašljiva. Vsekakor pa bo navtiku pri odločitvi pomagalo tudi dejstvo, da lahko Landcruiser za sabo vleče 3.5 tone.
