Ambiciozne načrte slovenske jadralske ekipe Krpani 1860 so zadnji jadralni dan osmine finala prekrižali Francozi. To je bil do zdaj eden najbolj dramatičnih trenutkov celotnega Zlatega pokala, ne samo zato, ker je izpadla slovenska ekipa, temveč zato, ker je format tekmovanja zamišljen tako, da do zadnjega dne še nič ni odločeno, saj točke štejejo dvojno.
Slovenija je v tekmovanje po vzoru nogometnega prvenstva poslala svojo najboljšo ekipo jadralcev, pravo mešanico izkušenih in mladih jadralcev, ki so se borili do konca, a žal premalo. Četrtfinale se je slovenskim Krpanom, ki so večkrat predtem na regatnem polju pokazali izjemno jadranje, izmuznil.
Francozi na vse ali nič
In kaj se je zgodilo v četrti floti osmine finala? Francoska ekipa »Les Bleus« je zaradi slabega jadranja preteklih dni bila zadnji odločilni dan na dnu lestvice. V četrti floti je vodila Portugalska ekipa z 11 točkami, Slovenija je bila na drugem mestu s šestimi in Švedska na tretjem mestu s 4 točkami. Francija bi se lahko kvalificirala le, če bi se zgodila določena kombinacija in bi Slovenci končali na tretjem mestu. Oster boj med Francozi in Portugalci se je začel že na štartu. Format regate je zasnovan tako, da se vse odloča na regatnem polju in v tem primeru sodniki niso videli ničesar narobe. Francoska ekipa je imela kar nekaj scenarijev, za izgubiti niso imeli ničesar. V zadnjem plovu so tudi Švedi pokazali slabo predstavo, genaker jim je padel v vodo in z zaostankom več kot 400 metrov je bilo videti, da so izpadli iz igre. Francozi so jadrali precej agresivno, pri jadranju z vetrom so pridobivali dragocene metre, ki so jih ločili od slovenske ekipe Krpanov. Na zadnji stranici jadranja z vetrom v cilj je bilo videti, da bo šlo vse kot po maslu in se bosta v četrt finale prebili ekipi Portugalske in Slovenije. Krpani so bili po obratu zadnje oznake v rahli prednosti, a so Francozi potem, ko so videli, da se Slovenci peljejo v cilj, začeli napad. Približali so se slovenski ekipi in jih začeli napadati, namreč tudi drugo mesto Slovenije v zadnjem plovu ne bi prineslo njihovega napredovanja. Začel se je napet dvoboj, ko so Francozi z zmanjševanjem hitrosti in pokrivanjem slovenske jadrnice pridobivali dragocen čas, da sta se lahko ekipi Portugalske in Švedske približali cilju. Cilj Francozov je bil na koncu izriniti Krpane iz regatnega polja in omogočiti Portugalcem drugo mesto. Pred ciljno oznako se je slovenska jadrnica odločila za manever, ki pa ni prinesel želenega rezultata. Zapeljali so mimo ciljne oznake, nato so se je celo dotaknili, medtem ko sta ekipi Portugalske in Švedske prišli v cilj. To je obenem pomenilo konec za slovensko posadko in Krpani so morali priznati poraz.
Slovenski kapetan Vasilij Žbogar je elegantno priznal poraz:
»Proti koncu smo skušali vse skupaj poenostaviti, a očitno se je danes pokazalo naše pomanjkanje izkušenj v primerjavi z večjimi ekipami, kot je Francija, ki ima zagotovo malo več izkušenj. In danes se v panični situaciji nismo bili sposobni zares odzvati kot ekipa. To je grenak priokus, saj smo jadrali dobro. Vendar se ne moremo pritoževati. Smo zelo mlada ekipa in smo se šele ta teden zbrali, zato mislim, da lahko odidemo z dvignjeno glavo.«
Xavier Rohart, taktik francoske ekipe Les Bleus, je skušal pojasniti, kako jim je uspela največja vrnitev v igro na tem tekmovanju:
»To zagotovo ni enostaven odgovor. Z ekipo smo imeli nekaj scenarijev in eden od njih je bil, da Slovence izrinemo z regatnega polja. Poskušali smo si ustvariti priložnost in prav na koncu, v zadnjih metrih pred ciljno črto, nam je to uspelo, tako da se nam je vse dobro izšlo.«
Izrinjenje Slovenije na ciljni črti je bila češnja na torti, vendar si Xavier ni želel pripisati zaslug za to:
»Temu ne pravimo popolnost, ampak naključje ali sreča, a kot pravimo v Franciji, ‘sreča se nasmehne tistemu, ki jo ustvari‘.«
Vasilij Žbogar, kapetan slovenske jadralne reprezentance Krpani 1860:
»Kaj reči po tem, ko smo imeli četrtfinalno vstopnico že skoraj v roki? Težko je najti prave besede. Želeli in zaslužili smo si več, borili smo se z vsemi silami in častno zastopali našo Slovenijo. Ne smemo pozabiti, da smo med 24 najboljšimi državami na svetu. Pridobili smo si spoštovanje naših nasprotnikov in čeprav smo v tem trenutku nekoliko razočarani, saj smo hoteli še stopničko višje, Zlati pokal SSL zapuščamo z dvignjenimi glavami.«
»Hvala vam, dragi navijači, za neomajno podporo in vse spodbudne besede, ki ste nam jih namenili prek ekranov. Vašo energijo smo čutili do Las Palmasa in dala nam je tisto posebno motivacijo, ki nas je popeljala do izjemnega rezultata. Da smo lahko slovenske drese sploh oblekli, pa gredo zasluge Steklarni Hrastnik in Zavarovalnici Triglav ter Slovenski turistični organizaciji, ki so verjeli v potencial Krpanov in s katerimi smo prehodili navdihujočo pot do praga četrtine finala.«
