Rossinavi “Seawolf X”

Tekst: Peter Lenarčič Foto: Rossinavi

Nedavno sem ponovno poslušal tisti znani podcast z navtičnim oblikovalcem Danom Lenardom, v katerem so se tekom pogovora dotaknili tudi vprašanja katamaranov, natančneje, zakaj jih med superjahtami ne najdemo v večjem številu. »Zelo težko je narediti estetski katamaran«, je dejal Dan, »preprosto gre za napačne proporce. Prevlada funkcija.«. Oblikovalci, odgovorni za zunanjost novega Rossinavijevega katamarana so se s tem izzivom spopadli s pomočjo futurističnih oblik in krivulj. Jim je uspelo? Ker sem imel priliko hoditi in pluti okoli/mimo njega nekaj dni, lahko diplomatsko rečem, da odvisno iz katerega kota gledaš. A vsekakor v živo izpade bolje, kot na fotografijah.

Lahko bi rekli, da že futuristična oblika, usmerjena v prihodnost, nakazuje na dejstvo, da gre za prvi katamaran, tako ladjedelnice Rossinavi, kot tudi za oba oblikovalska studija, odgovorna za njegov izgled. Fulvio de Simoni Yacht Design je poskrbel za zunanjost, Meyer Davis pa za precej bolj umirjeno notranjost. Seawolf X je prvi predstavnik v seriji katamaranov Sea Cat 40, v sklopu katere želi Rossinavi zgraditi 4 katamarane, od katerih bi vsak nosil podpis drugega oblikovalca, v pogovoru o prihodnosti serije so recimo omenili tudi oblikovalski studijo Zaha Hadid Arhitects. A v isti sapi dodali, da jaht ne bodo gradili »špekulativno«, ampak le po naročilu, tako da bo zadnjo besedo pri izbiri na koncu vedno imel kupec.

Celoten katamaran, tako trup kot nadgradnja, sta narejena iz aluminija, inspiracijo za kompleksne krivulje, v katere je aluminij zavarjen pa je Fulvio De Simoni črpal iz športnih avtomobilov. Ko sva v dežju stala na samem premcu barke z direktorjem ladjedelnice, Fredericom Rossijem, me je opozoril na to kažoč z roko: »Vidiš to povezavo med trupoma, natančno takšna je kot prednji del formule 1. Sama jahta seveda ni zgrajena za hitrost, za razliko od formule, a pri gradnji smo se osredotočali predvsem na učinkovitost porabe energije, kjer pa bi lahko potegnili neke vzporednice z razvojem dirkalnih avtomobilov«. Seawolf X, gledajoč od zunaj, sicer izraža precej športno noto z ostrimi, nazaj ukrivljenimi premci ki spominjajo na rezili noža, ostro nazaj nagnjenimi stekli krmarnice in nizko nadgradnjo, a je v osnovi projektiran za počasno plovbo. Najbolje se počuti pri 10 vozlih, če pa se lastnik želi podati na pot preko Atlantika, mu Seawolf X to omogoča pri hitrosti 8 vozlov. Pri pri tej hitrosti je po besedah ladjedelnice sposoben dosega do 5.400 navtičnih milj daleč.

Zdaj moram zapisati, še preden se podamo v notranjost, nekaj besed o pogonu, ki je bistvo tega katamarana…pa četudi je Rossinavi z informacijami skop. Vemo le, da gre za hibridni dizelsko-električni sklop podprt s 1500 kWh veliko baterijsko banko ( »22 Tesel smo spravili notri« v smehu pripomni Frederico). Za pogon služijo električni motorji, energijo pa v baterije polnita 2 dizelska 360 kW generatorja, ki jima pri zagotavljanju energije pomagajo še sončne celice (za 156 kvadratnih metrov jih je), nameščene po celotni površini strehe. Moč se do propelerjev prenaša preko klasičnih pogonskih gredi. Predvsem pa so pri Rossinavi ponosni na sistem umetne inteligence poimenovan Rossinavi AI, ki so ga razvili z namenom upravljanja s porabo energije z namenom doseganja največje učinkovitosti. Umetna inteligenca deluje kot inteligenten sistem, ki se stalno uči na podlagi opazovanja različnih parametrov kot so recimo: količina energije, gibanje potnikov/posadke, poraba energije po prostorih in časovnih intervalih, vremenski pogoji, ipd…. ter na podlagi tega predvideva in optimizira porabo energije. To pomeni kar 53 gigabajtov podatkov, ki jih dnevno predelajo UI algoritmi in jih prevedejo v nasvete in upravljanje s porabniki – Rossinavi AI neopazno komunicira s člani posadke, jim ponuja smernice o trajnostnih praksah in spodbuja vedenje za zmanjševanje porabe.  Ta sistem tudi zagotavlja, da je baterija stalno v optimalnem razponu napolnjenosti od 20 do 80 %, kar pomaga podaljšati njeno življenjsko dobo. Seawolf X obenem podpira tudi hitro polnjenje z obale, ob primerni infrastrukturi lahko baterije napolni v 5 urah.

Ko pridemo do same plovbe, ima Seawolf X tri primarne načine delovanja pa še način »Hibernacije« za takrat, ko pozibava na sidru ali ob pomolu. V »hibernaciji« je poraba energije vseh porabnikov zmanjšana na minimum in pridobljena iz sončnih celic, viški pa se seveda shranjujejo v baterijah. A Seawolf X omogoča tudi »izvažanje« pridobljene energije, saj lahko iz barke napajamo druge porabnike, recimo električni avtomobil, pri Rossinavi-ju pa celo pravijo, da lahko v takšnem načinu napaja oziroma poskrbi tudi za celotne energetske potrebe manjše vile.

V plovbi Seawolf X kot rečeno pluje v enem izmed treh načinov. Kadar se odpravi le na dnevni izlet, torej v načinu »One Day Trip«, bo deloval 100% časa na elektriko, če bo na plovbi več dni bo prešel v način »Multi-Day Trip«, kar pomeni približno 90% plovbe izključno na elektriko, ostalih 10% pa bodo dopolnili dizelski generatorji. »Transatlantic Trip« pa je način, v katerem bo Seawolf X opravil najdaljše, čezatlantske poti in dosegel do 5.400 milj dometa pri 8 vozlih hitrosti (sicer je potovalna hitrost 10 vozlov). Pri Rossinavi pravijo, da bo v tem načinu potreboval pomoč dizelskih generatorjev le v približno 20% plovbe, preostalih 80% časa pa bo zmogel na elektriko. Če upoštevamo, da dizelska generatorja ob polni obremenitvi, porabita približno 85l goriva na uro, bi poraba pri plovbi čez Atlantik tako lahko teoretično znašala le 16l na uro. Tudi stabilizatorjev zaradi naravne stabilnosti katamaranov, Seawolf X ne potrebuje.

Zgoraj navedena številka postane še bolj impresivna med sprehajanjem po palubah tega katamarana, ko se te prostornost res dotakne. Na slabih 43m dolžine nudi skoraj 14m širine, kar je primerljivo s širino 80m dolge eno-trupne jahte. Glavni salon tako obsega kar 80 kvadratnih metrov in je razdeljen na salonski in jedilni del. Na krovu je bila tudi ekipa studia Meyer Davis, s katerimi smo padli v kar zanimivo debato. Za njih je ta projekt predstavljal prvi skok v navtiko, sicer se ukvarjajo z nepremičninami. Glavni koncept notranjosti je predstavljala trajnostna naravnanost združena z občutkom podcenjenega prestiža, za inspiracijo pa je lastnik postavil 1 Hotel South Beach v Miamiju. Lesene obloge iz ščetkanega lesa, stenske obloge iz tkane rafije in preproge iz reciklirane volne so vodilni materiali, toni pa so topli, naravni in umirjeni. Jahta je namenjena tudi čarterju, zato izbira nevtralnih barv ni presenetljiva. Lastniška kabina se nahaja na glavni palubi, razteza se čez celotno širino katamarana in meri 70 m2. Poleg velikih stranskih oken ima tudi veliko strešno okno, ki prinaša slap naravne svetlobe. V sklopu kabine je seveda tudi pohodna garderoba in zasebna telovadnica. Kabina ponuja neposreden dostop do pokritega prostora, ki sicer služi kot tehnični prostor pri vezanju in pristajalnih manevrih,, se pa lahko spremeni v zasebno teraso lastnika. Ta del ima ločen, neodvisen dostop za posadko. Gostje in posadka bivajo v obeh trupih, vsak od njih gostom ponuja dve kabini, ena ima zakonsko posteljo in druga pograde.

Glavni prostori za druženje so seveda na zunanjih palubah. V kokpitu kraljuje velika jedilna miza obkrožena s zofami, na krmi v stiku z morjem pa najdemo t.i. »beach club«, za uživanje v in ob morskih širjavah, ki pa so ga raztegnili na več nivojev povezanih s stopnicami. Del tega sta tudi bazen in savna, ter seveda selekcija vodnih igrač. Če ste ljubitelj skokov z višine, se v morje lahko skoči tudi s krmarskega mostička, kot najvišje točke, ki sicer obsega kar 130m2 površine. Tu se najdejo senčni kotički za poležavanje, površine za sončenje, bar s kuhinjo.. vse kar bi pričakovali, le masažni bazen sem iskal zaman. Našel sem ga na najbolj zanimivem, ali celo unikatnem, prostoru namenjenemu zabavi gostov. V obliki elipsastega, ugreznjenega prostora se nahaja na premcu, med plovbo pa je skrit pod masivno, hidravlično dvižno, streho, da ne ovira pogleda iz krmarnice. Tu so po obodu nameščene udobne zofe in kavne mizice in masažni bazen, prostor pa služi tudi kot plesišče med zabavami, ki se bodo vsekakor odvijale v večernih urah na samotnih (in mal manj samotnih) sidriščih.

TEHNIČNI PODATKI:   

Dolžina: 42.75m
Širina: 13.75m
Ugrez: 1.85m
Bruto tonaža: ​ 499 GT
Najvišja hitrost: 12 vozlov
Potovalna hitrost: 10 vozlov
Doseg: 5,400 nm pri 8 vozlih

Posadka: 7

Gosti: 12
Zunanje oblikovanje: Fulvio De Simoni Yacht Design ​
Notranje oblikovanje: Meyer Davis ​

Revija 10-11/2021

  • INTERVJU: Jure Tomše
  • PROJEKT: Beneteau First 36
  • TEST: Bavaria C 42, Absolute 48 Coupe, Sirena 68, Ranieri Cayman 28.0
  • NAVTIČNA RAZSTAVA: Salone nautico Genoa, Monaco yacht show
  • PREDSTAVLJAMO: Obletnica Val navtika, S kajakom na 1.400 km dolgo pot,
  • REPORTAŽA: Kam? Na Biokovo!, Carriacou
  • AVTOMOBILIZEM: Hyundai Ioniq 5
  • ŽENSKA RUBRIKA: Sijoča v zimo
  • ŠPORT: Sail GP, Barkolana 53, Rolex Middle Sea Race, Testni dogodek SSL