Najbolj šik avtomobilska znamka je uvedla novo poimenovanje svojih skulptur, ki jim pravijo avtomobili. Pa nič ne skrbite, številke modelov ostajajo iste, le bolj so izpostavljene. Torej smo danes za volanom modela, ki smo ga prej poznali kot DS4, od lanskega leta dalje pa je poimenovan kot dišeči parfum izpod rok najbolj priznanih znamk. No.4. Številka štiri. Spremembe pri znamki v Sloveniji gredo še dlje, kajti samostojnega salona DS v Ljubljani ni več, kar je škoda. Vsaka znamka ki so ji v genih moda, stil, manufaktura…. pač rabi prostor namenjen samo njej, zmanjševanje stroškov v tej smeri se tako zdi nespametno.
Na srečo vsaj tovarna ni zapustila svoje smeri in pogumno vztraja v filozofiji vozniku ponuditi več, ga obdati z detajli, kvalitetno izdelavo, zgodbo in kokonom udobja, ki ga bo pričakalo vsak dan. Nekaj vode je že preteklo, odkar sem zadnjič sedel v DS-u in ko zaprem vrata novega No.4, sem ponovno zelo pozitivno presenečen, še preden sem ga sploh prižgal. Človek se namreč takoj znajde v objemu usnja in bogatega vonja, pri katerem se mu milo stori. Relativno majhna in elegantna okna še povečajo občutek zaprtega, premijskega sveta. Preden sem se usedel v testnega, sem oči pasel še na ediciji Jules Verne, razstavljeni v salonu. Tu je notranjost avta okusno okrašena s podobami iz romana »V 90-ih dneh okoli sveta«, ki spremenijo No.4 v prostor, kjer lahko domišljija dobi krila, notranjost pa je dvignjena na povsem drug nivo.
Kakorkoli že, testni primerek je imel »klasično« oziroma standardno notranjost, ki ji ni manjkalo podrobnosti, od giljoširanih plastičnih elementov do sedežev z vzorcem paščka ročne ure, vse je še vedno tu in na mestu. Poleg imena so posodobili tudi operacijski sistem, ki sicer zaradi specifike še vedno zahteva dan ali dva privajanja, a deluje bolje kot prej. Vsekakor pa to ni glavna jed, prej nujna spremljava, ki je dandanes pričakovana.
Pa glavna jed? Sladica? Podvozje, kaj pa drugega. Lahko rečem, da je še vedno v skladu s premijskim občutkom notranjosti. Mehko, gladko in elegantno, takšna je vožnja v DS No.4. Celoten avtomobil daje res premium občutek in ko se spomnim na ceno, napisano v salonu…..je v tem razredu res težko najti avtomobil, ki bi dajal bolj premijski občutek. Vsaj dokler kakšna grobost iz pogonskega sklopa ne spomni voznika, kakšna je realnost. Motorni, oziroma hibridni sklop, je na trenutke namreč rahlo preveč grob v preklapljanju med električnim in bencinskim motorjem, kar je seveda lastnost, ki jo najdemo pri vseh znamkah koncerna. Je pa No.4 v športnem načinu pokazal, da delovanje sistema lahko pozitivno preseneti; izkaže se, da je precej dobro usklajeno za dinamično vožnjo. Ne športno, da ne bo pomote, ampak dinamično hitro s čim manj zaviranja. Redko se namreč zgodi, da prestavi sredi zavoja (če seveda ne stisnete stopalke plina do konca), prav nasprotno. Ko dobite občutek na stopalki za plin, zna z električnim navorom zelo lepo povleči iz zavoja.
Postane kar užitek, se takole poganjati, ali bolje rečeno križariti, iz zavoja v zavoj. Pa tudi zimske gume nataknjene nanj, čeprav sumljivo ozke, so na vlažnem in umazanem jesenskem asfaltu držale vrhunsko. Ob priganjanju se DS lepo nežno nagne, potem pa prime zavoj in gre kot po tirnicah…ne glede na diletacije in še tako velike udarne jame sredi ovinkov. Težko je opisati občutek vožnje, ker je res zanimiv in neobičajen, a se ga hitro privadiš ter ga tudi začneš ceniti. Po mojem mnenju prav to dela No.4 vozniško zanimiv, saj mu daje izrazit karakter in značaj.
Kaj torej reči, o znamki ki je tako pogosto po krivem spregledana? Vsekakor daje avtomobil občutek premijskega razreda, ki močno presega njegov cenovni okvir, sploh v primerjavi s konkurenco. Oblikovno ostaja izjemno zanimiv in pogled nanj zadovoljujoče intriganten, udobje in dodelava kabine ter podvozja pa na zelo visokem nivoju. Na koncu dneva lahko tako sprejmem misel, da DS No.4 ne izstopa le po videzu, ampak tudi po vsebini.
