Mini Cooper J Works Cabrio

Nežno škrebljanje jutranjega dežja, kapljice ki počasi drsijo z listja, v roki umetelno poslikana skodelica iz porcelana, v njej pa klasični Earl Grey čaj. Počasi, z občutkom vzvišenega zadovoljstva ga tu pa tam srknem in se s pogledom sprehajam čez najbolj klasični britanski avtomobil na tem svetu, Mini Cooper, ki stoji na dovozu. Nekako poetsko pravično in povsem britansko se zdi, da je v izvedenki Cabrio, pri čemer je skozi celotni testni termin napovedan dež. Na sporedu je bila torej prava, pravcata angleška avantura.

Takle Mini prinese v življenje toliko veselja v tako mali »flaški«, da je kar težko verjeti. Je drag, kot je drag tudi dober parfum, a je prav tako tega vreden, to je jasno po prvi uri vožnje. Slovenske ceste in kraji so precej različni od tistih v njegovi domovini, a tako imenovani »road trip«, torej cestno popotovanje, pokaže, da se mali nabriti britanec odlično znajde v podalpski deželici. Zabavati se zna vsaj tako dobro, kot njegovi vrstniki na razvpitih fantovščinah. Tudi glasen sicer je, a si vseeno upam reči, da manj kot slednji. Pa tudi veliko več elegance premore, a o tem raje v nadaljevanju.

Ne vem kako, a Mini Coperju nekako uspeva, da je škatla (govorim oblikovno, ne kakovostno), da ima voznik znotraj občutek, kot da je v škatli, a obenem deluje tako seksi in tako fokusirano, da vsakič znova preseneti. Zaradi hudo pokončnega in naprej pomaknjenega vetrobranskega stekla, pa velikih oken in miniature armaturne plošče je tudi občutek prostornosti in zračnosti za tako mali avto, presenetljiv. Da, notri je precej trde plastike, a ti hudič, sploh ne zmoti. Kajti….vas zmotita gola pločevina in jeklena kletka v dirkalnem avtomobilu? Ker je avtomobil, govorim seveda o JCW izvedbi, tako dobro in kompaktno sestavljen, obenem pa tako fokusiran na vožnjo, trda plastika ne zmoti niti malo.

Prva postaja, spomnimo se od kje izhajamo, kar pomeni tehnični muzej Bistra, kjer se najde tudi originalni MINI. Mladič je sicer atletsko grajeni športnik, z dvolitrskim bencinskim motorjem, ki ga v višave poganja 228KM in dvosklopčni menjalnik, tal pa se še vedno drži z legendarnim MINI podvozjem. Ovinki do Bistre so eni izmed lepših v Sloveniji in za njih je vredno spustiti streho, pustiti orkestru, da zadiha in J Works magiji, da pričara nasmeh na obraz.

Kljub dobremu motorju in izpušnemu sistemu, se sicer tudi tale MINI po pomoč zateka k dodatnim zvočnim okrepitvam, sploh ko je streha zaprta. A vseeno, pred ovinki zna zapokati in zagodrnjati kot se spodobi, voznik pa ima vedno občutek, da je avtomobil prilepljen na cesto. Pri vsem tem pa avto pa avto sploh ni neudoben. Je trši, seveda, a da bi lomil hrbtenico in dekletu na sopotnikovem sedežu uničil vso voljo do romantike, to pa ne.

Priznam, angleški občutek me je malo zanesel, Cooper J Works Cabrio je poln malih in velikih detajlov, ki oglašujejo njegovo angleško poreklo. Pri tem mi je streha z ne-izstopajoče naslikano zastavo še posebej všeč. Zato sem s seboj vedno vozil dve poslikani skodelici iz porcelana in v termovki čaj, Črni, Earl Grey. Po tem ko ga huligansko ženeš po zavitih cestah, se namreč spodobi na kakšnem razglednem vrhu preleviti v gospoda, odpreti prtljažna vrata v stilu poltovarnjakov, natočiti skodelico čaja in uživati v razgledu. Prtljažna vrata kvarijo romantični moment z preprostim dejstvom, da je njih nosilnost komaj ena odrasla oseba. Zatorej bo treba poleg čaja v avtu imeti tudi odejo, na kateri boste svojemu sopotniku ali sopotnici lahko z njim postregli…..konec koncev je Mini Cooper J Works Cabrio namenjen užitkom v dvoje.

Povsem drugačna filozofija od drugega MINI-ja, ki sem ga vozil za tem.

MINI ACEMAN

Aceman je velik, je korak MINI-ja v svet mestnih križancev. Po domače, mestni SUV. Namesto poskočnega motorja pod pokrovom brni elektrika. Namesto zaobljenih MINI oblik, Aceman na dvorišče prinaša ostrejše linije. Namesto dveh sedežev in romanike, je Aceman namenjen drugemu življenjskemu obdobju, ko stranski produkti romantike zahtevajo družinsko praktičnost. Kljub temu, da je Aceman nezamenljivo MINI, iskanje oblikovnih linij MINI zahteva kar nekaj truda ker se zdi, kot da nič ni na svojem mestu, a je končni rezultat je na daleč prepoznaven. Lep ni, ne bomo lagali, zna biti pa s primerno izbiro barve in dodatkov znosen.

V notranjosti se občutek nadaljuje, oblikovno je vse na mestu, od okroglega zaslona, volana mali detajlčkov in kvalitetne trde plastike, a MINI občutka ni. Po mojem mnenju je bistven element, ki to zagotavlja, pokončno vetrobransko steklo…to pa tu manjka. Tudi visoko sedenje pripomore k temu. A je zato prostora na zadnjih sedežih in v prtljažniku obilo. Testni avtomobil je bil opremljen v povsem črni notranjosti, kar je v pomanjkanju »zunanjih« dražljajev, v obliki motorja, fokusa, spuščene strehe….delovalo na moč dolgočasno. Ko boste naročali svojega, dopustite si barve, kajti Aceman je usmerjen na bivalno udobje, veselje do življenja in zato mu črna res ne pristoji.

Ko v prtljažnik nabašeš vse SUP-e, rokavčke, igrače in brisače, zavežeš na zadnje sedeže otroke na sovoznikovega pa ženo (ali moža) ter hajdi do najbližje stoječe in kolikor toliko tople vode, takrat je prvi pogled na stanje zaloge elektrike. Ko je Aceman polno napolnjen, bo doseg zadostoval za 260 km, če se boste izogibali avtocest. Presenetilo me je, da je brez pritiskanja na mestno-primestnih vožnjah kazal celo nižjo porabo (12.9 kWh/100km, deklarirana pa je nad 14)) od uradno deklarirane in je zato izpisani doseg precej veredostojen. Ko pridemo do avtoceste, se situacija seveda spremeni. Moja povprečna poraba, kjer vožnje po avtocesti (razen obvoznice) ni bilo, je bila 13.4 kWh/100km.

Zdaj, z naloženim družinskim avtomobilom, če imate količkaj pameti in želje po nadaljnjem mirnem družinskem življenju, hitro vozili ne boste. Vsekakor pa Aceman to zmore. A tu imamo zagonetko kajti vsi električni avtomobili se na cesti obnašajo dokaj podobno, torej Aceman niti ne izstopa toliko, čeprav je po občutku teža lepo razporejena, avto pri pretiravanju popušča lepo enakomerno in ostaja stabilen. Tudi Aceman ohranja, poleg drugih, športni način (»Experience«) Go-kart, ki oteži volan in izboljša odziv stopalke za plin, a zraven dodaja tudi zanimive zvočne efekte… sploh električno oponašanje pokanje izpuha je….neslišano. Na koncu sem se najraje vozil v tišini. Je pa MINI za dosego dobrih voznih lastnosti uporabil trše nastavljeno  vzmetenje, ki do kabine pri vsakodnevni vožnji vseeno spusti preveč tresljajev.

Ko izbereš MINI-ja, kateregakoli, izbereš stil in vozne lastnosti. Pomeni, da ceniš užitke, ki jih nudi vožnja in da ceniš detajle, ki dvignejo avtomobil nad povprečje. Seveda pomeni tudi, da si pripravljen v imenu tega sprejeti kakšen kompromis. A kaj je življenje drugega, kot kompromisi? Še vedno pa mislim, da ti kompromis v primeru MINI-ja prinese več kot odnese.