Le še nekaj dni in…
Dan Lenard, svetovno priznani oblikovalec superjaht, soustanovitelj in vodja oblikovanja v italijanskem studiu Nuvolari Lenard ter ustanovitelj gibanja Vela Code Foundation, bo odrinilna svoj drugi poskus postavitve Guinnessovega svetovnega rekorda v najdaljšem neprekinjenem, samostojnem jadranju v dinghiju brez pomoči.
500 navtičnih milj sam, brez pomoči, brez kompromisov
Cilj je jasen – postaviti Guinnessov svetovni rekord v najdaljšem neprekinjenem samostojnem jadranju v dinghiju brez zunanje pomoči. Plul bo v jadrnici razreda ILCA 7 (nekdanji Laser Standard), dolgi 4,21 metra in široki le 1,37 metra, ki jo je izdelala priznana ladjedelnica Performance Sailcraft Australia (PSA), eden vodilnih proizvajalcev jadrnic razreda ILCA. Ta olimpijski razred čolnov ne dopušča napak – ko enkrat dvigneš jadro na kopnem, ga do prihoda ne moreš več prilagoditi. Brez sidranja, brez spremstva, brez mirne noči v zavetju pristanišča. Priprave na celoten podvig vodi slovenski olimpijec Vasilij Žbogar, ki s svojimi izkušnjami skrbi za tehnično in strateško podporo projekta.
S seboj bo imel le nujno opremo, hrano in vodo, vse skrbno pripravljeno vnaprej, brez plastike za enkratno uporabo. Spal bo na plovilu – če seveda sploh bo možno zatisniti oko. »To ni jadranje, to je življenjski preizkus. Telo postane orodje, duh pa navigacija,« je sporočil Lenard, ki svojo misijo vidi kot nadaljevanje in nadgradnjo gibanja Vela Code.
Dan Lenard v telefonskem pogovoru:
»Ne gre le za postavljanje novega Guinessovega rekorda, gre za to, da bomo s tem lahko osvetlili veliko večji cilj projekta Vela Code, s katerim želimo pokazati, da se okoljske problematike (politika) lotevamo s povsem napačnega konca. Najlažje si to predstavljamo, če si zamislimo človeštvo kot družino, ki se ji je v stanovanju zamašil WC. In namesto, da bi se lotili odmaševanja, je politika izbrala strategijo zmanjševanja uporabe WC školjke, ker je zelo očitno skregano z zdravo pametjo. Problem CO2 je v resnici problem balansa med njegovim sproščanjem in sposobnostjo absorpcije, ki jo ima planet. Predvsem oceani, ki ga absorbirajo do 70 odstotkov, so tu velik faktor. In ker vse, prav vse slej ko prej pristane v oceanu, se tam nabira tudi plastika in predvsem mikroplastika. Ta obteži fitoplankton, ki tako hitreje potoni, njegova sposobnost (in s tem sposobnost oceanov) absorpcije CO2 pa se tako močno zmanjša.
In če bom lahko imel jaz na dobre 4 m dolgi jadrnici izključno ustekleničeno vodo za 500 milj poti, potem ni razloga, da ne bi mogli s steklom zamenjati plastike v vseh sferah našega življenja. Dandanes vsaka superjahta lahko (in tudi jo) stekleniči svojo vodo, pridobljeno iz razsoljevalnikov na krovu, in se z njo ponaša, tako se lahko z zavračanjem uporabe plastike za enkratno uporabo ponaša vsak navtik. Ker uporabljati plastiko danes preprosto ni več »kul«.
