Mnogo let, zagotovo več kot 15, nazaj, se je mali jaz prvič bolj podrobno spoznal z čudovitim svetom super jaht. V tistih časih so po naslovnicah revij in spleta še vedno krožile slike jahte Pelorus z vso skrivnostnostjo, ki jo je takrat obdajala. A meni je v oči in srce padla neka druga jahta, z temno modrim trupom in za moje oči bolj skladno, svetleče belo nadgradnjo. Takrat ena izmed največjih jaht na svetu je Carinthia VII takoj našla svoje mesto tudi na ozadjih vseh mojih naprav, najsi bo telefona ali računalnika in tam vztrajala kar nekaj let, kot pojem dobrega oblikovanja in prave super jahte. Ko je lansko leto prišla vest, da se je lastnica odločila Carinthio VII prodati, da je bila nato tudi prodana v skoraj rekordno hitrem času, da se bo pojavila na MYS 2022 in jo bom tako lahko prvič videl v živo….navdušenje je tako težko popisati, prav tako razočaranje, ko je bil njen prihod tik pred zdajci odpovedan. A prišel je Monaco Yacht Show 2023, Lürssen je skupaj s podjetjem Fraser najavil njeno prisotnost in Valova ekipa je bila na poti v Monako. Končno se mi bodo mladostne sanje uresničile.
In res v vsej svoji lepoti in dolžini slabih 100 metrov (97.20 m) se je zibala tam, privezana na najboljše mesto, po 20 letih nič manj lepa in elegantna kot na dan splovitve. Po številu slik, ki sem jih naredil v prvem dnevu bi se lahko z mano merila edino novopečena instagram mamica in kljub ostalim lepoticam vezanim na monaške pomole so mi oči stalno begale le k njej. Prva ljubezen je pač najmočnejša in najgloblje usidrana v srce. Lastnica Carinthie VII je splošno znana, Heidi Horten, prihaja iz sosednje Avstrije in kot pove številka je bila to njena zadnja jahta (7 po vrsti) in tudi edina od 7ih, ki jo je naročila Heidi sama (njen prvi mož je bil takrat že pokojni). S Carinthio VII je, odkar je naročila njeno izgradnjo v nemški ladjedelnici Lürssen preživela celih 20 let (če malo zaokrožimo). Jahta je bila zelo zasebna, v vseh teh letih je bilo o njej malo znanega, tudi slike interierja skoraj niso obstajale. Ob takšnem lepem ozadju mi je mineval prvi sejemski dan MYS 2023 in ko smo pozno popoldne tik pred zaprtjem nazdravljali, na telefon prileti mail. »Lürssen in Fraser vas jutri vljudno vabita na zajtrk na krovu Carinthie VII. Prosimo za potrditev udeležbe.« Kar nekaj minut buljim v telefon in ne dojemam, mar je to resnično?
Je že moglo biti, kajti naslednji dan točno ob 9ih zjutraj stopim na vkrcevalni mostiček in se poln strahospoštovanja in čustev povzpnem na svoje mladostniške sanje. Carinthia VII je bila zgrajena v ladjedelnici Lürssen kot projekt »Faberge«, nastala pa je po tem, ko so kasnejši lastnici v studiju Tim Heywood Yacht Design pokazali skice jahte, ki bo postala znamenita »Pelorus«. Linije te jahte so jo tako navdušile, da je želela zgraditi podobno, Tim Heywood ji je ustregel in nastala je Carinthia VII. Na koncu je bila splovljena celo pred Pelorusom (ker je bila par metrov krajša) in v tistem času je bila to druga največja jahta zgrajena v tej ladjedelnici (takrat 20-ta na svetu po velikosti, medtem ko danes zaseda 66 mesto). Njen elegantne linije so postale pojem novega oblikovanja super jaht, in se zapisale v zgodovino. Njena temno modra barva trupa je bila tisti čas tako posebna in je pritegnila toliko pozornosti, da je proizvajalec Awlgrip odtenek poimenoval kar Carinthia modra. Opremljena je bila z ogromnim wellness centrom, pristajališčem za 5 tonski helikopter na premcu, govorilo pa se je, da je opremljena tudi z neprebojnimi stekli (kar ladjedelnica ni potrdila, dokumentacija o tem ne obstaja in zato verjetno ni resnično). Kljub lepoti in velikosti, Carinthia VII tekom svojega življenja pri prvi lastnici ni prepotovala veliko morskih milj, večino časa je preživela na privezu različnih marin. Zato morda niti ni čudno, da se je prodala v rekordnem času (za takšen posel) 6 mesecev, novi lastnik pa se je odločil, da jo bo po obsežni prenovi ponudil na čarter trgu.
Tako smo bili eni zmed prvih, da tako rečem, gostov na krovu te prenovljene lepotice, kjer sta nas sprejela sam Tim Heywood in Peter Lürssen, torej moža, ki sta jahto zamislila in zgradila, ladjedelnica Lürssen pa je sedaj, po 20 letih, izvedla tudi prenovo. Z veseljem ugotavljam, da je navzven vidnih le nekaj subtilnih sprememb, kar pomeni da je jahta ohranila svojo identiteto in bila v mnogočem zelo okusno nadgrajena. Žal so na novo nanesli oziroma zamenjali tudi njeno prepoznavno barvo trupa, sedaj je namreč odeta v barvo »Majestic Blue«. V temno sivo so prebarvali še vmesne dele nadgradnje, s čimer je jahta pridobila povsem moderno silhueto. Na krmnem delu glavne palube, kjer sta nas prijazno pozdravila kapitan in prvi častnik, večino prostora sedaj zaseda velik, 11 metrski ogrevan bazen, ki pa ga ni bilo mogoče vgraditi v tla in se tako dviga meter in pol nad palubo, morda ne najbolj elegantna rešitev a druge možnosti ni bilo in čarter trg pač zahteva svoje.
Ko se povzpnemo na višje palube, se nam odkrijeta še dve veliki spremembi, ki navdušita z odlično izvedbo in umeščenostjo, ter bosta zagotovo dvignili izkušnjo prihodnjih gostov. Najprej na poveljniški palubi najdemo veliko (85 kvadratnih metrov) klimatizirano telovadnico z najsodobnejšo opremo in premično stekleno steno (6 ton stekla, ki daje možnost, da se krmna stena telovadnice povsem odpre). Druga opazna sprememba pa je povsem preurejena najvišja, t.i. sončna paluba (sun deck), kamor sedaj vodi čudovito izvedeno notranje stopnišče, zaprto in zaščiteno s povsem stekleno in zelo elegantno izvedeno konstrukcijo, dodane so tudi nove površine za sončenje in pa seveda bar, oziroma kar dva, eden za pijačo drugi za žar.
Pa je šla obnova mnogo bolj v globino, kot se zdi takole na prvi pogled, ko se z kavo v roki sprehajamo po zunanjih palubah. Zahteve za komercialno uporabo jahte se močno razlikujejo od tistih za zasebno uporabo, sploh po 20 letih, kar je pomenilo tudi, da so morali vgraditi dodatne neprepustne pregrade, dodatna protipožarna vrata, vgraditi povsem nov protipožarni sistem z vso napeljavo po celotni notranjosti, nov sistem klimatizacije in nov avdio-video sistem. Dodali so tudi nove rešilne splave in dve dvigali za njihovo lansiranje. Tim Heywood se nam je nekoliko v šali opravičil, češ da še niso uspeli najti bolj elegantne rešitve za umestitev splavov, a da bodo uredili tudi to. Za dosego zahtevane stabilnosti, so nadalje vgradili tudi nove bočne stabilizatorje Quantum XT z uvlačljivimi krilci za stabilnost pri nični hitrosti. Pod črto so pri Lürssen oddelku za obnove morali pri Carinthii VII nasloviti 140 manjših, večjih in ogromnih sprememb.
Carintha VII je bila zgrajena v času, ko je Lürssen še vedno pretežno gradil vojaške ladje, kar se pozna na kvaliteti gradnje in predimenzioniranosti uporabljenih materialov. Vzemimo na primer nekaj tako samoumevnega kot je tikova paluba, po kateri se sprehajamo. Debelina tika dosega skoraj 5 cm, vsako letvico so previdno razcepili, tako da so lahko ustvarili neprekinjene ukrivljene linije. Tika pri obnovi niso menjali, saj po 20 letih izgleda kot nov, skoraj povsem brez sledov uporabe in vremenskih vplivov. Pa to ni edina stvar, ki so jo pustili nedotaknjeno.
Ko se odprejo vrata in vstopimo, v toliko časa skrbno varovano notranjost, je kot bi vstopili v avstrijski podeželski dvorec, aristokratska zgodovina jahte objame gosta in dvigne njegovo počutje. Mislim, da je novi lastnik oziroma studijo Bizzozero Cassina Arhitekti, odgovoren za prenovo interierja, sprejel vrhunsko odločitev, ko se je odločil, da bo obdržal originalna tla in originalni leseni opaž v notranjosti. Govori se (spet, nepotrjeno, ker dokumentacija ne obstaja), da parket izhaja iz nekega avstrijskega samostana in je star krepko več kot 400 let. Celoten lesni opaž je ohranjen v originalu, lepo obnovljen in prebarvan, v kombinaciji z novim notranjim pohištvom in izbranimi toni barv deluje naravnost odlično, izraža vso težo plemenitih let a obenem ne deluje moreče, prej moderno sproščujoče. Čudovito ohranjen je tudi marmor v večini kopalnic, zato so ga le nekoliko obnovili, da je ponovno zasijal v novi luči, popolnoma prenovljena je le lastniška kopalnica. Nekatere odločitve pri oblikovanju interierja bi lahko vzeli tudi kot precej radikalne, recimo stene glavnega stopnišča, odete v lasersko rezane in ročno izdelane usnjene ploščice, zlepljene v ombré vzorec, kjer se odtenki modre postopoma spreminjajo iz temnih, ki ponazarjajo globine oceana, v svetlejše, ki ponazarjajo modro nebo, ko se vzpenjate proti sončni palubi. Pa tudi nekatera uporabljena umetniška dela, ki krasijo hodnike so… nekonvencionalna. Ni presenetljivo, glede na to, da so novi lastniki (kot je bila tudi prva lastnica, ko smo že pri tem) močno povezani z umetniškim svetom in se na Carinthii VII sedaj nahaja kar precej umetniških del, celo toliko, da obstaja tudi samostojni vodnik, ki ji h približa obiskovalcu.
Jahta je bila v prejšnjem življenju opremljena kot plemiški dvorec in proti koncu že kar pretirano napolnjena s pohištvom. Sedaj o prenapolnjenosti ni sledu, a so se pri prenovi odločili, da bodo v prav vsakem prostoru obdržali vsaj en originalen kos pohištva in tako poskrbeli, poleg estetske, tudi za zgodovinsko kontinuiteto jahte. Lastnikova kabina ima ločeno sobo za urejanje, ki ima tudi povsem svoj vhod iz palube, razlog tiči v tem, da prvotna lastnica ni želela, da se frizerke in kozmetičarke sprehajajo čez jahto, zasebnost je bila na tej barki od nekdaj prvo pravilo. Ta prostor in pa garderobna soba sta ohranjena popolnoma takšna kot sta bila, saj je oblikovalce navdušil originalen talni mozaik in detajlirano leseno okrasje.
Ko smo se iz višav spustili bližje morju, je glavno vlogo prevzel wellness center, povsem prenovljen in sedaj odet v Calacatta marmor ponuja masažno sobo, lepotni salon, spustno bočno teraso za dostop do morja ter savno z ohranjenim originalnim mozaikom.
V prvotni specifikaciji je bila Carinthia VII projektirana z dvema MTU dizelskima motorjema in največjo hitrostjo okoli 19 -20 vozlov, nato pa je lastnica slučajno zasledila neko drugo jahto, ki je zmogla 25 vozlov in praktično že sredi gradnje zahtevala, da mora tudi njena Carinthia VII doseči takšno hitrost. Tako so inženirji in arhitekti ponovno sedli za mizo in strojnico prilagodili tako, da je sprejela 4 MTU dizelske motorje, od katerih vsak zmore po 7.400 kW, skupaj torej blizu 40.000 KM. Ker sta bila med običajno plovbo (veliko večino časa torej) v funkciji le dva motorja, sta bila ta deležna kompletne (popolnoma razstavljena in obnovljena) druga dva pa malo manj obširne obnove. Carinthia VII zmore 25 vozlov hitrosti, potovalno hitrost 18 vozlov, najbolj optimalno pa pluje pri hitrosti okoli 15-16 vozlov. Kot zanimiv podatek vam lahko navržemo, da pri polni hitrosti motorji porabijo 2l goriva na sekundo…. Strojnica še vedno izgleda kot na dan, ko je bila narejena, pri čemer so, po besedah predstavnika Lürssna, presenetljivo velik problem predstavljale označbe delov, kablov, ventilov…saj so bile vse izpisane v nemščini (prav tako priročniki) in jih je celi barki na tisoče. Lahko smo videli, da jih je veliko ostalo originalnih.
Pravijo, da nikoli ne smeš srečati svojih vzornikov, ker doživiš samo razočaranje. Ko se težkega srca po mostičku spuščam nazaj na trdna tla, sem obenem vesel, da v tem primeru to ni držalo. Carinthia VII je ohranila svojo ikonično podobo, svojo povezavo z aristokratsko preteklostjo in tudi v starosti z lahkoto parira katerikoli novi superjahti na mondenih privezih in sidriščih sveta. Če si lahko privoščite 1.400.000 € tedenskega najema, ne razmišljajte predolgo, zagotovo vam bo ponudila izjemno izkušnjo in eno redkih priložnosti, da zaplujete na jahti, ki je definirala svet oblikovanja superjaht.
Ladjedelnica: Lürssen, 2002
Prenova: Lürssen, 2023
Oblikovanje eksterierja: Tim Heywood
Oblikovanje interierja: Fabrizio Frisardi
Oblikovanje interierja pri prenovi: Bizzozero Cassina Architects
Dolžina: 97.20 m
Širina: 16.60 m
Ugrez: 4.80 m
Material: Jeklo
Bruto tonaža: 3,643 GT
Najvišja hitrost: 25 vozlov
Doseg pri 15.5 vozlih: 5,000 nm
Glavni motorji: 4 x MTU 20V 1163 TB93, 7400 kW vsak
Generatorji: 2 x MTU 8V 396 TE54 s po 680 kW 2 x MTU 12V 183 TE52 s po 455 kW
Gorivo: 500.000 l
Razred: Det Norske Veritas (DNV)
Gosti: 16 v 8 kabinah
Posadka: 26 v 18 kabinah
Cena: 1.400.000€ / teden
Operater: Fraser Yachts
VIDEO:
