Postanek v Cape Townu so posadke izkoristile za počitek, njihove tehnične ekipe pa za temeljito pripravo jadrnic, saj je bila pred njimi najtežja etapa celotne regate, neprekinjeno prečkanje južnega Pacifika, okoli rta Horn proti brazilskemu Itajaíu. V prejšnjih izvedbah je bil ta del razdeljen v nekaj krajših etap z dodatnimi postanki, tokrat prvič v 50-letni zgodovini regate pa jih je čakalo 12.750 navtičnih milj brez postanka.
Najnevarnejša in najbolj samotna etapa
Etapa čez južni Pacifik, ki naj bi trajala med 30 in 40 dnevi, ni le najdaljša, ampak velja tudi za najnevarnejšo in najbolj samotno. Nevarno, ker so vetrovi običajno močni, valovi visoki, mrzlo je tudi poleti, plovbo pa lahko prekriža (če ne celo prekine) tudi kakšna ledena gora; samotno, ker so jadralci velik del poti od Rta dobrega upanja do Rta Horn od najbližjega človeka (ki ne jadra v isti regati) oddaljeni več kot tisoč milj. Razen od astronavtov na Mednarodni vesoljski postaji, ki so, ko se znajdejo točno nad njimi, oddaljeni zgolj okoli 250 milj (dobrih 400 km).
Južni Pacifik tako predstavlja večni izziv, a ponuja tudi epsko jadranje. Charlie Enright, skiper 11th Hour Racing: “Z nami je zahodnik in jadranje z vetrom se nadaljuje v neskončnost, iz dneva v dan. Je pa tudi nevarno in Južni ocean ti veliko da, lahko pa tudi zelo hitro vzame.”
Paul Meilhat, skiper ekipe Biotherm: “Ko sem najavil nastop v regati in objavil, da iščem ekipo, so vsi želeli odjadrati to etapo.”
Boris Herrmann, skiper Team Malizia: “Če bi potrebovali reševanje, bi najbližja vojaška ladja do nas potrebovala okoli deset dni. Na tisoče kilometrov smo oddaljeni od najbližjega kopnega. Zares smo odvisni sami od sebe.”
Kevin Escoffier, skiper Team Holcim – PRB: “Ko smo januarja startali v Alicanteju, smo že takoj jadrali na sto odstotkih naših zmožnosti, mogoče celo več. Atlantik se mi je zdel lahek, tudi zato, ker imamo od tukaj veliko izkušenj. Naslednja etapa preko južnega Pacifika bo zelo drugačna. Najti bomo morali nove nastavitve, da bomo jadrali hitro, a varno. Naša ekipa Team Holcim – PRB še nikoli ni odjadrala 30 dni naenkrat, tako da bo tudi to za vse nas nekaj novega in zelo se veselimo.”
Vsi skiperji so se strinjali, delno tudi zaradi skupnega točkovanja, da je najpomembneje varno pripluti v Itajaí.
Tretja etapa že takoj pokazala zobe
Tretja etapa je že takoj na začetku ponudila nekaj izzivov: močan veter na startu, ko so bile jadrnice z drugo krajšavo na glavnem jadru že skorajda preobremenjene, in dve ekipi, ki sta se morali zateči k popravilom: Biotherm je imel težave s travelerjem, 11th Hour Racing Team pa z letvicami glavnega jadra. Medtem je floto iz zaliva pred Cape Townom popeljala Malizia, za petami sta jim bila Team Holcim – PRB in GUYOT environnement – Team Europe.
Po zanimivem začetku, ko je jadrnice kmalu po startu pričakal nepričakovano šibak veter, so naposled le vplule v prave južnopacifiške razmere, z vetrom preko 30 vozlov in valom okoli šestih metrov. Pacifik je začel kazati zobe – in približno 600 milj jugovzhodno od Cape Towna je prva na težave naletela GUYOT environnement – Team Europe. Presenetila sta jih dva nenadna zaporedna poka, ki sta nakazala težave z delaminacijo trupa. Glede na resnost težave ter predvsem zahtevnost tretje etape so se odločili za vrnitev v Cape Town in popravilo.
Kmalu zatem se je zapletlo tudi na jadrnici nemškega skiperja Borisa Herrmanna Team Malizia. Zaradi težave z dvižnico prednjega jadra je to padlo v vodo in le hitra reakcija ekipe je poskrbela, da niso poškodovali še krilc in kobilice. “Jadro se je odpelo z dvižne kljuke na jamboru in padlo v vodo,” je povedal Boris Herrmann. “Zdaj smo dvignili drugo jadro za plovbo z vetrom, a smo imeli s tem za uro dela, poleg tega nas je medtem odneslo dobrih dvajset milj nazaj. Tako da smo na koncu izgubili jadro in 20 milj.” A čakalo jih je še precej dela na jamboru, preden so lahko nadaljevali pod polnimi jadri: “Pomembno je, da smo vsi živi in zdravi in da ne kaže, da bi imeli kakšne druge poškodbe, a sem vseeno čustveno pretresen. Razočaran. A dragi ljudje okoli mene so mi pokazali pravi odnos do te situacije: ostati moramo močni in slediti cilju in sanjam. Razmišljali smo že o vrnitvi v Cape Town, regato bi potem lahko nadaljevali iz Itajaía. To bi bila najenostavnejša rešitev. A smo se zedinili, da nadaljujemo, kar zahteva od nas več mentalne moči, kot smo pričakovali. Na dan, ko bomo stali na pomolu v Itajaíu, bom zelo ponosen. Te dolge regate so izjemen izziv.”
Medtem ko se je Malizia spopadala s popravili in je jadrnica GUYOT še vedno plula nazaj proti Hornu, je bil južni Pacifik do njih dokaj milosten, veter je bil zmeren in morje dovolj mirno, da so bila njihova opravila vsaj nekoliko lažja. V istem lahkem vremenskem sistemu se je nahajal tudi 11th Hour Racing. Daleč spredaj, s 600 miljami prednosti, pa je v močnem vetru floto proti Hornu vodil zmagovalec obeh prejšnjih etap Kevin Escoffier s svojo ekipo Team Holcim – PRB.
Holcim – PRB daleč spredaj
Biotherm, 11th Hour Racing Team in Team Malizia, ko je odpravila težave z jadrom, so se v iskanje vetra podale južno, vse do roba področja ledenih gora, ki predstavlja tudi južno mejo dovoljenega območja jadranja.
“Imamo dobre razmere, 22–24 vozlov vetra s severozahoda in mirno morje,” je povedal Nico Lunven s Team Malizia. “Naš cilj je, da se kar najhitreje prestavimo čim bolj vzhodno. Jutri zjutraj naj bi nas že ujela hladna fronta.”
Amory Ross, reporter na 11th Hour Racing Team, dodaja: “Naš premec je končno usmerjen proti vzhodu in naša hitrost je končno preko 20 vozlov. Naše petminutno povprečje je 26 vozlov, in, moram reči, zelo prijetnih 26 vozlov. Morje je relativno mirno za Južni ocean in temperature so precej visoke. A čaka nas rob prepovedanega območja, približno 10 milj južno in 440 milj pred nami, kjer bomo obrnili desno in vstopili v območje ekstremnih razmer, za katere vemo, da niso udobne.” Že v tem trenutku so bile vse tri IMOC-e pozicionirane znatno, celo okoli 400 milj južneje od vodilne Holcim – PRB, ki je še vedno vztrajala v ugodnem vremenskem sistemu, kar jim je omogočilo narediti veliko razliko med zasledovalci. A tudi Escoffier bo v nekem trenutku moral obrniti proti jugu, v razmere šibkejšega vetra, in zanimivo je bilo videti, na kakšen način bo to vplivalo na situacijo na regatnem polju in kako blizu si bodo jadrnice po tem ključnem manevru.
Prvi nov rekord IMOCA
….
Kakšen je in kako so se posadke spopadle z rtom Horn pa si preberite v prihajajoči številki Val Navtike 😉
Start četrte etape iz Itajaía v ameriški Newport bo v nedeljo, 23. aprila
Tekst: Jakica Jesih
