Kljub strogim regulativam in odličnemu delu komunalnih služb se v bioloških odpadkih in rjavih zabojnikih še vedno pogosto znajdejo plastične vrečke. Ta nepravilnost povzroča kontaminacijo komposta, povečuje stroške predelave in ogroža celoten proces recikliranja bioloških odpadkov. Ločeno zbiranje bioloških odpadkov je namenjeno proizvodnji kakovostnega komposta, ki izboljšuje rodovitnost tal in podpira trajnostno kmetijstvo. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno dosledno upoštevati pravila ločevanja in v rjave zabojnike odlagati le biološke odpadke.
Zakaj tudi bio vrečke ne sodijo v rjave zabojnike?
Danes plastika za enkratno uporabo predstavlja 40 odstotkov vse proizvedene plastike letno. Samo v letu 2022 smo uporabili kar 130 milijard plastičnih vrečk, kar je več kot 3 milijarde vrečk na dan. Njihova proizvodnja zahteva ogromne količine nafte, kar prispeva k izpustom toplogrednih plinov in uničevanju naravnih habitatov. Plastične vrečke v morjih in oceanih predstavljajo smrtno nevarnost za morske živali in ptice, ki jih zamenjujejo za hrano ali se vanje zapletejo. Celo v našo prehrano jih vnašamo skozi morske organizme, ki končajo na naših krožnikih. Si res želimo biti del te uničujoče zgodbe?
Onesnaževanje s plastiko je postalo eno najbolj perečih okoljskih vprašanj. Hitro naraščajoča proizvodnja plastičnih izdelkov za enkratno uporabo presega zmožnost sveta, da bi se spopadel s to grožnjo. Po podatkih, ki so jih februarja letos objavili na spletnih straneh National Geographic, je bila polovica vse plastike proizvedena v zadnjih 20 letih, pri čemer se je ta eksponentno povečala z 2,3 milijona ton leta 1950 na 448 milijonov ton leta 2015. Proizvodnja naj bi se do leta 2050 celo podvojila.
