Letošnje leto je francoska eleganca v obliki modela DS7 doživela osvežitev, kaj osvežitev, konkretno so ga dodelali. Ko je bil DS7 predstavljen je pokazal, da je narejen povsem na nivoju premium razreda, še več, marsikdo se je lahko od njega učil, sploh kar se tiče sestave in uporabljenih materialov. Kot se spodobi je ob prenovi dobil nekaj lepotnih popravkov, dodelali pa so tudi vzmetenje in lego na cesti.
Zapeljal sem ga v eno izmed lepših slovenskih dolin, na Jezersko. Pot do tja vključuje avtocesto, a nato tudi dokaj široko cesto, ki se vije tja notri med strme gore in vključuje tako grbine, kot tudi hitre in zaprte ovinke, skratka celotni vozniški spekter vožnje. Ni čudno, da je poleg izletniške destinacije Jezersko znano tudi kot vozniška destinacija. In povem vam, ko sem se ustavil pri izviru jezerske slatine, da ob požirku hladne, z minerali bogate mehurčkaste vode sam pri sebi pomodrujem o avtomobilu, je bilo kaj razmišljati.
Res je, dnevne luči, kot primarni svetlobni podpis DS7 so postale še bolj izrazite, slovenska Hella jih je nekoliko povečala, a na testnem vozilu ni bilo tistih znamenitih vrtljivih »diamantnih« glavnih luči, ki so uprizarjale pravi šov ob vklopu in izklopu vozila. Obskurna stvar na kateremkoli drugem avtomobilu, a pri DS7 – avtomobilu, ki se ponaša z detajli, mi to zmanjka. Se pa glavne luči sedaj ponašajo s tehnologijo pixel led vision 3.0 s 84 led diodami, ki glede na vozne razmere samodejno prilagajajo svetlobni snop (skozi pet režimov delovanja). Ostreje sta urezani tudi prednja maska in linije zadnjega odbijača, zadnja sprememba, po kateri boste takoj prepoznali prenovljeni model, pa je velik napis DS AUTOMOBILES na sredini prtljažnika.
V notranjosti, udobno domača mehkoba sedežev, francoska »šik« postavitev tako fizičnih stikal kot digitalnih gumbov/menijev, ki zahtevajo nekaj dni privajanja in morje detajlov, ki drsijo pod prstnimi blazinicami in ob katerih se ustavi oko. Vrtljiva B.R.M. ura je še vedno tu, pojavi se ob pritisku na utripajoč startni gumb. Večji je še centralni zaslon (30,5cm diagonale) in posodobljen infotainment sistem (ne bistveno) z možnostjo glasovnega ukazovanja DS iris.
Testni avtomobil je bil priključni hibrid, kot bo po predvidevanjih večina prodanih DS7ic opremljen z 14,2 kWh baterijo. Klasični motor je predstavljal bencinski motor (prostornine 1.6l), skupaj pa sta desni nogi dala na voljo sistemsko moč 221kW (300KM), ki predstavlja sredino ponudbe (lahko izberete še 225 KM in celo 360 KM različico). Elektrika je zadostovala za nekje 30km vožnje v praksi (vključena obvoznica) potem pa je bencinski motor zahteval med 8 in 9 litri goriva na 100km. Hibridni sklop je deloval precej dobro, s primerno mehkimi preklopi, res pa je, da ko sem dosegel vstop v dolino, soka v bateriji že davno ni bilo več.
V prvih zavojih me preseneti delovanje podvozja, kajti v spominu imam, da je prva verzija sistema čarobne preproge »magic carpet« delovala veliko bolj nedodelano. Da spomnim, gre za istem ki s pomočjo prednje kamere predvidi nepravilnosti na cestišču in prilagodi delovanje vzmetenja za čimbolj udobno vožnjo. In ta je zelo udobna, ne razumite me narobe, a med ovinki zna DS7 sedaj ponuditi tudi nekaj veselja, kar me je presenetilo. Ta udobni elegantni francoz se je z ovinki spopadel z suverenostjo, ki mu je ne bi nikdar pripisal. Ne razumite me narobe, daleč od tega da bi bil DS7 kakršenkoli dirkač, a kljub temu je s takšno lahkoto in brez pritoževanja držal hiter tempo, ki sem ga rezal v odmaknjeno dolino, da me je pustil zevajočega. Edina stvar, ki me je zmotila v vožnji se je pojavila ob povratku, ko se je nebo skisalo in pričelo svojo nejevoljo zlivati po avtocesti. Ko sem pri visoki hitrosti zapeljal v stoječo vodo, je namreč avto nekajkrat sunkovito zanihal. Umiril se je hitro in brez posredovanja, a je bilo ravno dovolj, da sem se kot voznik za hip zdrznil in nekoliko upočasnil.
Vračajoč se proti Ljubljani ugotavljam, da je DS7 na meni pustila zelo ugoden vtis. Mehkobe in lahkotnosti v vožnji se človek hitro privadi, sploh manevrirajoč po mestnih ulicah, ko avto deluje izjemno sproščujoč. Prtljažnik z lahkoto pogoltne legendarno Tomosovo 4ko, kljub bateriji hibridnega sklopa. Zvok motorja sicer ne dosega 300KM moči, a ob odločnih pritiskih na plin da vedeti, da je tam. Cene za DS7 se prično tik pod 40 tisoč evri za osnovno dizelsko različico, medtem ko priključni hibridi startajo krepko nad 50 tisočaki, a upoštevati morate, da je večina opreme serijska, seznam doplačil je kratek. Testni DS7 z opremo Rivoli je imel na ceniku zapisano ceno dobrih 63 tisoč evrov, pri čemer je bil seznam dodatnih želja kratek, obsegal je le boljše ozvočenje Focal Electra, 20 colska platišča in električno odpiranje prtljažnih vrat. Primerljivi avtomobili ostalih premijskih znamk nosijo krepko višje cene.