BMW je letos pokazal prenovljena modela v enem izmed najpopularnejših, pa tudi najbolj zdravorazumskih razredov v svetu vsakdanjega motociklizma. Govorim seveda o motociklih z motorjem prostornine na 600 in pod 1000 kubičnih centimetrov, ter močjo ki se giba okrog 100 KM. Ravno prav močni, da lahko uživate v pospeških in hitrosti, ter z dovolj navora, da jih v vsakdanji vožnji ni potrebno siliti v vrtljaje ali se pretirano ubadati z menjalnikom, ko le leno križarite s partnerjem ali smukate skozi mestni promet. Na test smo zapeljali tako »nagca«, F900R, kot tudi sport touring izvedbo F900XR.
BMW F900R
Slečena vsakodnevna zabava prihaja v obliki prenovljenega F900R, pri katerem je BMW upošteval pripombe lastnikov in novinarjev prejšnje verzije in tako lahko rečemo, da gre za precej več, kot le za lepotni popravek, četudi boste najprej opazili detajle na oklepu, ki mu dajejo bolj agresiven izgled. To gre v skladu s tem, da so kupci pogrešali nekaj več ostrine, v primerjavi s konkurenco, zato se je BMW odločil, da v to smer naredi, kar lahko. Motor je ostal isti, z 105 KM in 93 Nm navora, je pa dobil bolj agresivno in odzivno mapo, sploh v športnem načinu se to lepo opazi. Čeprav so obdržali sedež na isti višini kot prej, so nekoliko znižali položaj krmila in pomaknili tačke malenkost nazaj, ter tako ustvarili bolj športen položaj za voznika. Kljub temu na 150km testnem krogu nisem čutil, da bi me motocikel utrujal.
Vzmetenje je povsem novo, na testnem motociklu tudi elektronsko nastavljivo zadaj, sprednje vilice pa si sedaj lahko nastavite ročno. Prednjih vilic nisem tikal, sem pa preklapljal med nastavitvami zadnjega blažilnika, možnosti Dynamic in Comfort, ko sem križaril ob Krki. Je opazno in kako ob višjem tempu opazim, da zadnji konec postaja nemiren v običajnem načinu, ga je Sport lepo popravil nazaj v tirnice. Vozil sem pa sem se sam tako, da vam ne morem poročati kako se zadeva obnaša pri polni obtežitvi.
K boljši odzivnosti motocikla med zavoji pripomore tudi za 3kg zmanjšana teža motocikla. To gre na račun uporabe precej lažjega akumulatorja in pa predvsem novih, lažjih platišč. Vse skupaj da ugoden rezultat, motocikel je postal precej bolj »našpičen«. Testni je bil opremljen tudi z opcijo hitrega prestavljanja. »Kvikšifter« zahteva odločno nogo in s tem odločnega voznika, saj se mi je zdel precej trd.
BMW F900 XR
Če vam na cesti bolj dogajajo SUV avtomobili, se boste pri seriji F900 obrnili k izvedenki XR. BMW F900 XR je namreč prav to, agregat na isti platformi a postavljen na visoke petke, voznik pa v bolj pokončno držo. O sami tehniki ne rabimo zgubljati besed, saj so posodobitve praktično identične. Bolj odzivne motorne mape (sploh v nižjih obratih) v kombinaciji z varčevanjem na teži (tudi tu govorimo o lažjih platiščih), dobil pa je še nastavljive prednje vilice in možnost elektronsko nastavljivega zadnjega blažilnika. Estetske spremembe na oklepu so pri tem seveda samoumevne.
Z XR-om sem se kar konkretno navozil, od mojega klasičnega dolenjskega kroga do Logarske doline in makadama Solčavske panoramske ceste, pa vse vmes. Ni druge, kot da si priznam, očitno tudi sam spadam med ljubitelje pokončne drže. Če je R udoben, je XR še boljši, sploh na makadamu, če boste slučajno zajadrali tja. Ker izhajam iz enduro motociklov, mi že naravno takšna drža bolj paše. Kljub temu je sedež udobno nizek, mislim da z 820 mm 
oddaljenosti od tal celo najnižji v razredu, izberete pa lahko tudi tanjši sedež (še 25mm nižje) ali kit, s katerim spustite motocikel na 775 mm. Skratka, zelo prijeten in nezahteven motocikel za mestno vožnjo, tudi za nižje raščene. Položaj za krmilom je lepo prostoren z zelo dobro vetrno zaščito, ki se je v mojem primeru najbolje obnesla v nižjem položaju.
Seveda levo nogo k prestavljanju vabi »kvikšifter«, ki je tudi tu, logično, na trši strani. Zaradi položaja sedenja je občutek manj agresiven kot na R, a vseeno dovolj nagnjen naprej, da ga ne morete zamenjati za enduro motocikel. Med ovinki se mi je zdelo, da je tudi nekoliko mehkejši od »nagca«, delovanje elektronsko nastavljivega zadnjega blažilnika je opazno in pomaga pri hitrejši vožnji. Prijetno sem presenečen nad delovanjem motorja, saj se tudi v previsoki prestavi ne pritožuje, ampak nizke obrate prebavlja mehko, brez cukanja. Zbudi se pri nekje 2500 vrtljajih, polni potencial pa pokaže nad 6500 vrtljaji. Na testu je porabil nekje 4,5 litra goriva na 100 km, kar je zadostovalo za udoben doseg blizu 300 km.
Obe izvedenki sta pustili zelo ugoden vtis kot nezahtevna motocikla, ki pa lahko ponudita kar nekaj veselja, ko se odločite obiskati višje vrtljaje. V tem smislu bi se odlično obnesla tudi v lastništvu začetnikov, ki bi jim to bil prvi motocikel. Atraktivnega izgleda, z zelo odpuščajočim agregatom, ki pa mu zna ponuditi več, ko pride čas za poglabljanje znanja. Mislim, da so izgled bolje zadeli na XR, pa tudi z vetrno zaščito se človek hitro razvadi, morda mi je prav zato ostal malo bolj v spominu….vsekakor pa ne boste zgrešili ne z enim ne z drugim. Če v tehniki praktično ni bistvene razlike, pa se ta najde v ceni, saj je XR dražji za skoraj 2.700 eur.
